Mednarodna protidopinška organizacija (Wada) je prenovila mednarodne standarde, posledično se je spremenil tudi nacionalni protidopinški pravilnik Slovenske antidoping organizacije (Sloado) in Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS). V ospredju v mednarodnem kodeksu, ki se spreminja na šest let, denimo zdaj ni več v ospredju ferplej, ampak zdravje športnikov.
548
testiranj so v Sloveniji izvedli leta 2020, 73 več kot leto poprej.
10
do 15 prijav žvižgačev prejmejo v Sloadi vsako leto.
104
testiranja so bila izvedena na tekmovanjih pod okriljem NZS, nogomet je panoga z največ testiranji.
240
športnikov in športnih delavcev se je udeležilo protidopinške konference Sloade.
"Izobraževanje je pomembno, saj znanje prinaša tudi zdravje," meni direktor Sloada Jani Dvoršak. Na 12. konferenci, letos v spletni obliki, ki jo je spremljalo kar 240 ljudi, kar je po besedah direktorja večkrat preseglo število udeležencev v prejšnjih izvedbah, je bilo največ prijavljenih trenerjev - kar 147 med vsemi prisotnimi. Protidopinško izobraževanje je dobilo pravno podlago, zato bodo tovrstna spletna izobraževanja postala še bolj domača. Sloadi je namreč v sodelovanju z OKS in ministrstvom za šport uspelo obvezno spletno izobraževanje vnesti v pravilnik o registraciji in kategorizaciji športnikov. "Športnik, ki se bo želel registrirati in kasneje skozi rezultate kategorizirati, bo moral vsaki dve leti opraviti spletno izobraževanje," pojasnjuje Dvoršak.
Kljub pandemiji testirali
Direktor Sloade je uvodoma predstavil delovanje agencije v preteklem letu. Kot zadnja leta so spet poskrbeli za dopinške kontrole in za upravljanje z rezultati testiranj. Ukvarjali so se s terapevtskimi izjemami, izvajali preventivne programe, usposabljanje, mednarodne projekte in svetovanja. Kljub skoraj dvomesečni prekinitvi tekmovanj v času prvega vala in številnih odpovedih tekmovanj na nacionalni ravni je Sloada izvedla mnogo dopinških testov. Tudi v marcu in aprilu, ko še ni bilo znano, da bodo olimpijske igre v Tokiu prestavljene.
Lani so v Sloveniji izvedli 548 testiranj (475 testiranj leta 2019). Povečuje se delež testov zunaj tekmovanj, teh je bilo 288. Triinštirideset jih je bilo narejenih za biološke potne liste športnikov, 65 je bilo dodatnih analiz eritropoetina in 37 rasnega hormona. Po besedah Dvoršaka se bo v naslednjih letih povečalo število nenapovedanih testiranj, manj pa bo žrebanj testirancev na tekmovanjih.
Na rednih tekmovanjih so največkrat testirali športnike pod okriljem Nogometne zveze Slovenije (104). Sledijo atletska zveza (27), odbojkarska (24), rokometna (20) ter kolesarska in košarkarska (po 12). Tudi zunaj tekmovanj je bilo največ testiranj v nogometu (65). Sledijo košarka (28), atletika (26), rokomet in odbojka (po 24). Odvzetih je bilo 288 urinskih in 43 krvnih vzorcev. Število testiranj se je od leta 2015 več kot podvojilo, z 234 na 548, število testiranj na tekmovanjih pada tudi zaradi odpovedi prireditev, strmo pa raste število testiranj zunaj tekmovanj. "Tudi v letu 2020 je bilo ugotovljenih nekaj pozitivnih primerov, a ker postopki še niso zaključeni, o njih ne moremo govoriti," je dejal Dvoršak.
Zdravnik se je pritožil
Nemški zdravnik Mark Schmidt, prvoobtoženi v trenutno najbolj odmevni evropski dopinški aferi Aderlass, se je pritožil na zaporno kazen, ki jo je prejel 15. januarja po odločitvi regionalnega sodišča v Münchnu. Zdravnikov odvetnik Juri Goldstein je dejal, da njegova stranka ni bila deležna poštenega sojenja, sodišče pa ni izkoristilo priložnosti, da kljub Schmidtovemu poznavanju tega področja pogleda v skriti svet dopinga v športu. Schmidta je obsodilo na štiri leta in deset mesecev zapora, obenem pa bo moral za dopinške kršitve med letoma 2011 in 2019 plačati še 158.000 evrov. Erfurtski zdravnik je že septembra lani priznal krivdo. Avstrijski in nemški policisti so februarja 2019 svetovno prvenstvo v nordijskih disciplinah v Seefeldu izkoristili za protidopinško akcijo in so po racijah v nadaljevanju razkrinkali združbo, ki je športnike zalagala s prepovedanimi poživili. Potrdili so vpletenost najmanj 23 športnikov iz osmih držav. Zaradi povezav v aferi je Mednarodna kolesarska zveza Slovenca Boruta Božiča in Kristijana Korena 9. oktobra 2019 kaznovala z dveletno prepovedjo nastopanja. (sta)
Alkohol ni prepovedan, ker povzroča težave
Posodobitev mednarodnih pravil iz leta 2015 je prinesla kopico sprememb. Nova je lista prepovedanih sredstev in postopkov, shranjevanja in upravljanja z vzorci. Spremenila so se nekatera pravna pravila in pravice športnikov, o čemer je spregovoril Rožle Prezelj. Odslej bodo lokacije športnikov izvajalcem nenapovedanih testiranj sporočali tudi klubi, ne zgolj športniki. "Spremembe so nastale tudi zaradi odkritja sistematičnega dopinga v Rusiji in zaščite žvižgačev," je dejala Nika Brežnik iz Sloade. Poudarila je tudi pomen pravic športnikov glede na sodobne pravne standarde, ki jih v Sloveniji upoštevamo, v nekaterih državah v razvoju pa ti še niso uveljavljeni.
Spremljanje športnikov, ki se po ustavitvi kariere ponovno vračajo na tekmovališča, se prav tako spreminja. Na postajah za testiranje po novem ne bo več dovoljena prisotnost piva. S pomočjo hmeljevega zvarka so športnice in športniki do sedaj lažje izločali urin. A alkohol od 1. januarja na testiranjih ni več dovoljen. "Alkohol v vzorcu je treba dodatno tehnično obdelati in stroški se povečajo. Alkohol ni na listi prepovedanih poživil za večino športov, saj povzroča več dodatnih težav in zmanjšuje raven delovnih teles," je pojasnil Dvoršak. Pravnica Irena Illešič Čujevič je na vprašanje sodelujočih o pozitivnih primerih dopinga v ekipnih športih odgovorila, da en primer ne vpliva na izid tekme. Pri dveh ali več primerih je treba sprožiti disciplinski postopek.
Zdravnik se je pritožil
Nemški zdravnik Mark Schmidt, prvoobtoženi v trenutno najbolj odmevni evropski dopinški aferi Aderlass, se je pritožil na zaporno kazen, ki jo je prejel 15. januarja po odločitvi regionalnega sodišča v Münchnu. Zdravnikov odvetnik Juri Goldstein je dejal, da njegova stranka ni bila deležna poštenega sojenja, sodišče pa ni izkoristilo priložnosti, da kljub Schmidtovemu poznavanju tega področja pogleda v skriti svet dopinga v športu. Schmidta je obsodilo na štiri leta in deset mesecev zapora, obenem pa bo moral za dopinške kršitve med letoma 2011 in 2019 plačati še 158.000 evrov. Erfurtski zdravnik je že septembra lani priznal krivdo. Avstrijski in nemški policisti so februarja 2019 svetovno prvenstvo v nordijskih disciplinah v Seefeldu izkoristili za protidopinško akcijo in so po racijah v nadaljevanju razkrinkali združbo, ki je športnike zalagala s prepovedanimi poživili. Potrdili so vpletenost najmanj 23 športnikov iz osmih držav. Zaradi povezav v aferi je Mednarodna kolesarska zveza Slovenca Boruta Božiča in Kristijana Korena 9. oktobra 2019 kaznovala z dveletno prepovedjo nastopanja. (sta)
Zaščita za žvižgače
Novi kodeks posebno zaščito prinaša žvižgačem. Kazen za vsakogar, ki bi želel ovirati nekoga pri podajanju informacij, je od dveh let do dosmrtne izključitve iz športa. Na spletni strani Sloade obstaja anonimna spletna pot na platformi Žvižgalka, kjer lahko kdorkoli prijavi kršitve. Vsako leto jih je od 10 do 15. Socialne droge, kot so ekstazi, kokain in marihuana, prinašajo enotno, trimesečno kazen - če športnik dokaže, da droge ni izrabil za izboljšanje rezultatov. Podobno je tudi z nekaterimi pogostimi kontaminanti, denimo prehranskimi dopolnili. Novi kodeks postavlja nove standardne za večkratne kršitelje ter opredeljuje odvzem in vračanje denarnih nagrad.
Pri terapevtskih izjemah potrebna doslednost
Športnikom so dovoljene terapevtske izjeme, ker so v mnogih zdravilih tudi sredstva s prepovedane liste. Izjeme morajo biti zelo transparentno izvedene, "da ne prihaja do zlorab", je bil jasen Joško Osredkar, predsednik odbora Sloado za terapevtske izjeme. Na terapevtsko izjemo se je v preteklosti sklicevala tudi metalka kopja Martina Ratej, njen dopinški primer še ni zaključen.
Varuh pravic športnikovih Rožle Prezelj je poudaril, da sta potrebna previdnost in večkratno preverjanje snovi, ki so v zdravstveno predpisanih zdravilih. Športniki so po uvedbi dopinških postopkov primorani dokazovati nedolžnost. V okviru ohranjanja zdravja in poštenosti športa so standardi zaščite zasebnosti športnikov nizki, je ugotovilo evropsko sodišče. Za športnike so zato vnaprej opisani postopki dopinških kontrol ter pravice in dolžnosti športnikov.