Bojan Bauman
Slovenijo bo na olimpijskih igrah zastopalo pet judoistov - Maruša Štangar, Kaja Kajzer, Tina Trstenjak in Ana Velenšek v ženski ter Adrian Gomboc v konkurenci fantov. Trstenjakova je v kategoriji do 63 kilogramov aktualna olimpijska prvakinja. Bron je iz Ria v kategoriji do 78 kilogramov prinesla tudi Velenškova, ki pa je vmes zamenjala kategorijo in sedaj tekmuje z najtežjimi borkami.
Obe sta varovanki legendarnega slovenskega trenerja, 63-letnega Marjana Fabjana. Sta pripravljeni za obrambo dosežkov izpred petih let, smo uvodoma vprašali sogovornika. "Tina je imela med zadnjimi pripravami v Poreču nekaj težav z želodcem in nekaj dni ni trenirala; a to je že za nami. Pred olimpijskim turnirjem smo naredili, kar je bilo v sedanjih razmerah mogoče narediti." Fabjan bo v Tokiu na blazinah spremljal le Tino Trstenjak. medtem ko bo Ano Velenšek na dan tekme v dvorani vodil njegov pomočnik Igor Trbovc.
Dekleta, ki jih vodi, v izjavah običajno ne pozabijo omeniti, da so se pripravljala po programu Marjana Fabjana, ki programe sestavlja za štiriletno olimpijsko obdobje. Od Ria je minilo že pet let, saj so bližajoče se olimpijske igre zaradi zajezitve virusa premaknili za leto dni. Je kljub zamiku njegov program izpeljan do nivoja, ki zagotavlja konkurenčnost na svetovni ravni? Fabjan: "Moji programi so se iztekli lani, ko bi morale biti olimpijske igre. Odpoved iger je prišla proti koncu obdobja in potem sem bil nekaj časa prepričan, da iger ne bo. Tako smo se povsem sprostili. Zatem smo naše programe obnovili in januarja smo začeli igre znova jemati resno. Tinine priprave so motili kvalifikacijski nastopi, saj se je morala vseskozi dokazovati in zbirati točke, ko ji je bila Leškijeva nenehno za petami. Tudi to je zahtevalo svoj davek."
Članica Bežigrada Andreja Leški nastopa v isti kategoriji kot Trstenjakova in je na svetovni lestvici na četrtem mestu. A v Tokiu ne bo tekmovala, saj je pred njo na drugem mestu svetovne lestvice Trstenjakova - na olimpijskih igrah ima vsaka država v posamezni kategoriji lahko le enega predstavnika. Taka ostra konkurenca je običajno dobra, saj povečuje kvaliteto. Fabjan temu ne pritrjuje: "Ne, pri nas je tak konkurenčni boj zahteval davek. Tina se je izčrpala, morala je tudi na turnirje, ki jih nisem imel v načrtu. Hkrati je Trstenjakova danes pet let starejša, kot je bila v Riu. Judo je vmes napredoval, ona pa v zadnjih petih letih na blazinah ni prav veliko napredovala. Pridobivala pa je dodatne izkušnje in je bolj zrela tekmovalka. A na turnirju bo zmagala tista, ki bo najbolj vzdržljiva, ki bo pripravljena na podaljšane borbe. Take zadeve."
Moji programi so se iztekli lani, ko bi morale biti olimpijske igre
Trstenjakova ni nastopila na junijskem svetovnem prvenstvu, potem ko je maja postala evropska prvakinja. V olimpijskem obdobju je bila zanjo najbolj neugodna nasprotnica Japonka Miku Taširo, te ob desetih porazih še ni premagala. "Miku Taširo je bila nepremagljiva, a to je bilo, preden se je začel širiti novi koronavirus. Od takrat se nista merili, saj se Japonka ni udeleževala velikih turnirjev. Na tiste nasprotnice, ki jih je premagovala Tina, pa se je bilo treba primerno pripraviti. V judu ni nič 'od boga dano'," pojasni Fabjan.
Na začetku olimpijskega obdobja je trener kluba na Lopati trdil, da je aktualno olimpijsko prvakinjo treba začeti pripravljati znova, jo resetirati. Hkrati bi morala nekaj prijemov obdržati zase, da bi jih lahko uporabila samo na najbolj pomembni tekmi, in to proti najboljši nasprotnici. Je ta projekt s Trstenjakovo sedaj pred realizacijo? "Ne, ni. Tino na Tokio pripravljam od letošnjega januarja, gre za povsem nov projekt. Prvotno smo imeli načrt nastavljen na štiri leta in ob izteku bi morala vsa nakopičena energija privreti na dan. Zadnji dve leti je bila njena prioriteta nabiranje točk, saj smo se dogovorili, da bo v Tokiu nastopala tista, ki bo boljša. Tina je za Agbegnenoujevo druga na svetovni lestvici. To pomeni, da se bo že pred finalom srečala z domačinko Taširovo, ki je ena od najboljših judoistk na svetu. V tisti borbi si Tina ne more privoščiti boja za zlato točko, ker bi to pomenilo konec njenih nastopov. Pri 30 letih na tako zgoščenem tekmovanju ne more brez posledic zdržati desetminutnega boja, saj potem za naslednji krog ni več dovolj časa za regeneracijo. Hkrati nimamo v rokavu nobene tehnične skrivnosti, na tem nismo delali. Nekaj novosti smo preizkušali, a se niso obnesle; opustili smo jih že lani. Takrat smo se znašli v nevarnosti, da bi kakšno borbo zaradi takega skrivanja in eksperimentiranja Tina izgubila. Za novosti ni bilo dovolj časa. Tako uporablja nekaj preizkušenih receptov. Na tekmovanju se bodo nedvomno pojavile novosti, ki jih bo treba reševati po instinktu. Tina je pri tem močna," pojasni Fabjan.
Zadnje dneve je Trstenjakova živela v kampu ob dvorani na Lopati. Izolirala se je od okolice in se koncentrirala samo na nastop na olimpijskih igrah, ki jo čaka v torek v legendarni dvorani Budokan. V petek, ko bo nastopila še Ana Velenšek, bo Fabjan že zapustil Tokio. Vodil jo bo njegov namestnik Igor Trbovc. "Ana je fizično pripravljena, a v zadnjem obdobju pri njej ne opažam potrebnega prirastka. Nisem prepričan, da bo psihično dovolj močna. Njen drugi velik minus je premalo kilogramov. Na svetovni lestvici so zanjo tudi nepremagljive ovire," razmišlja Fabjan.
Med 32 tekmovalk, za kolikor je prostora na tem največjem turnirju, se je Velenškova prebila s 25. mesta na svetovni lestvici. To ji ne omogoča nobenega kalkuliranja. "Morala bo premagati tudi boljše od sebe. Anine priprave na tekmovanje so se razlikovale od Tininih. Z Ano nismo toliko vadili tehnik, več pozornosti smo namenili borbam v parterju in poskušali dodajati moč. Velenškova je povsem osredotočena na nastop v Tokiu in tako je že od januarja, ko smo določili rok za začetek priprav. Bila je na turnirjih in na turnirčkih, kjer se je še bilo mogoče izgovarjati, v Tokiu to odpade."
Lopata, kjer že 30 let deluje Marjan Fabjan, je vmes postala laboratorij slovenskega juda, ki je pridelal že pet olimpijskih medalj. Iz tega okolja izhajata tudi dve udeleženki teh olimpijskih iger. Na začetku olimpijskega obdobja je kazalo, da bo takih borcev še več. Tukaj je do selitve največje uspehe v karieri dosegal Adrian Gomboc in do srebra na svetovnem prvenstvu je pred odhodom v Turčijo prišel Mihael Žgank. Odšel je tudi Rok Drakšič, ki se je v nadaljevanju preizkusil kot trener. "Ja, lepa serija borcev je v tem obdobju odšla z Lopate. Na začetku je na olimpijsko medaljo v Tokiu še startal z Adrianom Gombocem in Klaro Apotekar. Klara je pred nosečnostjo zaradi porazov v sumljivih okoliščinah nekoliko izgubila voljo do juda; o njenem povratku v judo ob hkratnem materinstvu se še nismo pogovarjali. Gomboc je imel v času, ko sem ga želel obdržati kljub težavam, ki jih je imel, podporo pri vseh slovenskih organih. Jaz sem pa bil grd; no sedaj mu želim, da v Tokiu naredi rezultat. Danes me zanima samo še v moji vlogi strokovnega direktorja judo zveze. Prevzel je drugo šolo juda in v njegove treninge se ne nameravam mešati. Najbolj zvesta mi je bila vseskozi Trstenjakova, vrnila se je tudi Velenškova. A doslej osvojenih petih olimpijskih medalj nam tukaj na Lopati nihče ne more odvzeti. Čeprav z njimi nisem obremenjen. Še zmeraj smo konkurenčni na svetovnem nivoju, letos imamo tudi že evropsko prvakinjo. Rezultati so konstantni. Nedvomno si želim, da bi se tudi iz Tokia vrnili z medaljo. Čeprav o tem ne nameravam govoriti, saj ne poznam dovolj novih razmer, ki so posledica širjenja virusa. Pred Tokiem nimam nobenih posebnih občutkov, tudi želja nastopati pred praznimi tribunami ni močna," pravi Fabjan.
Vsaj na osebni ravni to ne drži. Zelo se je znal veseliti uspehov svojih športnikov, zaradi katerih je po Riu nenazadnje izpolnil stavo in prepešačil Slovenijo. "To mi je pa še ostalo - izpolniti obljubo in se peš napotiti na Brezje. Take gostilniške stvari me še držijo na površju. Sicer sem bil bolj kot iskrenega veselja ob uspehih deležen predvsem favšije," nekaj jeze še tli v 63-letnem Marjanu Fabjanu.
