Tiha želja se je slovenski reprezentanci na paralimpijskih igrah v Tokiu uresničila že prvi dan strelskih tekmovanj. Franček Gorazd Tiršek je svoji zbirki medalj na največjih tekmovanjih za športnike invalide dodal še tretjo srebrno in tako nadaljeval tradicijo osvajanja kolajn, ki traja že sedem iger. Skupno pa je Tirškova že jubilejna 50. za slovenske športnike invalide na paralimpijskih igrah, upoštevajoč tudi nastope za nekdanjo Jugoslavijo, pa čeprav je v majhni odpravi na Japonskem le sedem športnikov, od tega pa trije novinci.
50 odličij že imajo slovenski paralimpijci, osem od teh strelci
Za las zaostal za Švedom
Težkega bremena si niso nalagali, držali so se načela, da bi bila kolajna češnja na torti, a vsi so tudi vedeli, da je eden glavnih adutov zanjo prav Tiršek, ki je v pravem trenutku je pokazal mirnost, znanje in unovčil izkušnje. V dan je sicer prvi startal veteran Franc Pinter, 68-letnik je v svoji paradni disciplini z zračno puško za las ostal brez finala na desetem mestu. Tiršek si tega ni dovolil, saj so bili v predtekmovanju pred njim le trije. A povsem brez težav ni šlo. Šele v zadnji, šesti seriji je prišel do vstopnice za finale, ki se mu je odmaknil s slabšo četrto. "Izredne težave sem imel z vidljivostjo in sem vsaj petkrat ustrelil v meglo. To je strel po instinktu in vrhunski strelci to razumejo. To ni sreča, ampak znanje. Morda so bili trije streli, ki so mi odnesli zlato, a so bili dovolj dobri, da so mi prinesli srebro," je povedal slovenski junak.
V finalu je nastopil zelo dobro in bil večino časa v območju dobitnikov medalj. Z zadnjimi streli si jo je najprej zagotovil, nato je bil zanesljiv dobitnik že srebra, na koncu pa se je še močno približal vodilnemu Philipu Jonssonu. A je tudi Šved nastopil odlično in slavil z novim paralimpijskim rekordom 252,8 kroga. Slovenec je zaostal za zgolj 0,4 kroga. "Vedel sem, da sem odlično pripravljen. Osredotočal sem se na Tokio in verjel vase, kar sem tudi dokazal. Res pa je, da sem za svoje sposobnosti in znanje slabo nastopil. Če bi bil še kakšen strel, bi se tale medalja drugače lesketala. A to je šport, vrnil sem se in dokazal, da se da," je dejal Tiršek.
Ne le stres, nočna mora
Meni, da finala ni začel najbolje. "Toda vedel sem, da enkrat mora pasti odličen strel. Začutil sem se in vedel, da sem na pravi poti. Rekel sem si, ostani miren in medalja bo tvoja." Za blede obraze celotne slovenske odprave, ki ga je podpirala na strelišču Asaka, je poskrbel v enajsti seriji, ko je zelo dolgo čakal, preden je sprožil, le sekunda ali dve še in ura bi mu prekrižala načrte. "To ni samo stresno, ampak za trenerja nočna mora. Jaz ne smem dajati zvočnih signalov. Bili smo dogovorjeni, da bo pomočnica deset sekund pred koncem zavpila deset, če bo prišlo do takšnega položaja, a je bila na žalost previsoko na tribunah in se je ni slišalo. Takrat sem imela pulz 160. Če ne bi ustrelil, bi bila to ničla in avtomatsko osmo mesto," je najbolj stresni trenutek podoživela trenerka Polonca Sladič.
Bron si je pristreljal Italijan Andrea Liverani z 230,7 kroga. Pred tem so v bojih na izpadanje ostali štirje, brez medalje je ostal Ukrajinec Vasil Kovalčuk. "Vedel sem, da to ne bom jaz. Kajti takrat sem se odločil, da sem na pravi poti in da je medalja za Slovenijo osvojena," je bil samozavesten Tiršek, ki je po Londonu in Riu de Janeiru v zbirko dodal še tretjo srebrno odličje. "Padla nam je skala od srca, ne le kamen, težko najdem besede, da povem, kako velika. Bili smo postavljeni kot potencialni dobitniki medalje, breme se je čutilo, a ga je Tiršek izvrstno prenesel," je dodala Sladičeva.
