Jasmina Detela
Direktor slovenjgraške družbe Vabo, ki ima v lasti tudi smučišče na Kopah, ter podpredsednik Združenja slovenskih žičničarjev Boštjan Paradiž meni, da se slovenskim žičničarjem slabo piše, če jim država ne bo pomagala pokriti izpada dohodka, ki je nastal zaradi odpiranja in zapiranja smučišč v času epidemije covida-19. Nekaj sredstev so doslej sicer prejeli, a s tem denarjem še zdaleč ne morejo pokriti vseh stroškov. Skrbi jih, kako se bo dejavnost pobrala - pa ne le žičničarji, zaradi epidemije in z njo povezanih ukrepov je na udaru celoten turistični sektor. In svari, da če država ne bo sprejela interventnega zakona za turizem kot panogo, saj so bili zaprti tudi gostinski lokali, hoteli, apartmaji, turistične kmetije, se lahko v prihodnjih mesecih zgodi propad velikega dela turističnega sektorja. Treba je tudi podaljšati moratorij za odlog kreditov.
Letošnja zimska sezona se je na Kopah že zaključila. Kako bi jo ocenili?
"Ob vseh prepovedih delovanja, ko so se vladni odloki spreminjali skorajda čez noč, obveznih testiranjih na novi koronavirus in prepovedih prehajanja občin oziroma regij smo kljub temu imeli 83 smučarskih dni, privabiti pa nam je uspelo le 26 tisoč smučarjev. To je katastrofa! Za primerjavo: v lanski sezoni jih je na Kopah smučalo 62 tisoč, predlani več kot 70 tisoč. Toliko snega, kot ga je bilo to zimo, ni bilo že več let, pa nismo smeli delovati. Sicer bi lahko bila to ena najboljših sezon."
Kaj konkretno to pomeni za Kope in tudi za zimski turizem nasploh, koliko škode je po vaši oceni utrpel?
"Z obiskom nismo pokrili niti stroškov. Pričakujemo, da bo ministrstvo za infrastrukturo pomagalo žičničarjem. Naši prihodki so na vseh treh področjih - smučišče, gostinstvo, prenočitve - nižji za okoli 2,5 milijona evrov. Poslovali smo z izgubo v višini 600 tisoč evrov (brez državne pomoči bi znašala milijon). V preteklih zimskih sezonah smo vsako leto ustvarili akumulacijo med 500 do 600 tisoč evri, s tem denarjem smo potem odplačevali kredite, letos ga ni dovolj niti za vzdrževanje žičniških naprav. V slovenskem merilu pa izpad prihodka pri žičničarjih znaša deset milijonov evrov, če upoštevamo PKP oziroma dosedanjo pomoč države, sicer bi bil še za slaba dva milijona višji, skupni multiplikativni učinek na gostinstvo, turizem in drobno obrt pa je več kot sto milijonov evrov."
Vlada je kot razlog, da so bila smučišča zaprta, navedla, da bolnišnic ne bi dodatno obremenjevali zaradi morebitnih poškodb.
"Poškodb je bilo zelo malo, do 7. januarja, ko so nas drugič zaprli, je bila na slovenskih smučiščih le ena huda poškodba s hospitalizacijo. Ta in tudi drugi ukrepi so bili za gostinstvo in turizem nesorazmerni, zato pričakujemo pomoč države, da nam pomaga preživeti krizo in pripravi kakovostno izhodno strategijo okrevanja turizma po covidu. Izgube so prevelike, da bi lahko sektor samostojno znova zagnal svojo dejavnost."
Pri vas je večina delavcev na čakanju. Obstaja nevarnost, da si poiščejo službo v industriji, kjer je povpraševanje veliko?
"Zaposlenih je še 48 ljudi, nekaj si jih je žal že našlo delo v industriji. Delovna mesta poskušamo ohranjati z ukrepom čakanja na delo, a situacija postaja vedno bolj nevzdržna. Že skoraj osem mesecev je na čakanju približno 80 odstotkov vseh zaposlenih, delajo le dva kuharja in trije natakarji oziroma dostavljavci hrane v lokalu Kufer (to go), računovodska služba in jaz. Čakanje na delo podjetje stane okoli 300 evrov bruto na osebo na mesec. Je pa beg kadrovskega kapitala zelo velik udarec za nadaljnje delo v gostinstvu in turizmu."
Kako je s povračilom škode zaradi večkratne ustavitve žičniških naprav? Kako vam je vlada doslej pomagala?
"Do zdaj smo prejeli povračila za čakanje na delo v okviru protikoronskih ukrepov in dvakrat so nam izplačali fiksne stroške. V skupnem znesku to za naše podjetje pomeni 400 tisoč evrov. A skupni izpad prihodka je več kot milijon evrov. Te številke kažejo, da ne moremo poravnavati finančnih obveznosti do bank. Neposluh vlade glede podaljšanja sistemskega moratorija za kredite zaradi koronavirusa za nas in druge deležnike pomeni velik problem. Posamično dogovarjanje z bankami glede reprogramiranja vodi v restrukturiranje podjetij in najmanj dve leti trajajočo rehabilitacijo, kar pomeni, da se turistični sektor še dolgo ne bo pobral in bo kot tak lahek plen za potencialne tuje vlagatelje. Nujno je tudi ohraniti bonitete podjetij na ravni leta 2019, za kar potrebujemo podaljšanje sistemskih moratorijev s soglasjem evropskega bančnega organa (EBA) ali poroštveno shemo države."
Verjetno je od tega odvisna prihodnost številnih smučišč, tudi Kop, ki ste jih kupili pred dvema letoma. Kako je s krediti, jih boste lahko reprogramirali?
"Smo lastniki objektov (dveh hotelov, apartmajev) kot tudi smučarskih naprav, imamo pa velike finančne obveznosti, za katere je država v prvem valu poskrbela z odlogom kredita za eno leto. S 1. aprilom je večina kreditnih obveznosti zapadla, država pa sistemskega moratorija še vedno ni podaljšala. Preko različnih združenj smo pravočasno poslali poziv, da je to nujno potrebno, a to do danes še ni rešeno. Sprašujemo se glede odgovornosti vlade, ali ji je sploh kaj mar obstoj turističnega sektorja ali je v ozadju celo igra nove privatizacije in njegove prodaje tujcem. V naslednjih mesecih se lahko zgodi propad precejšnjega dela turističnega sektorja, posledično bo brez dela ostalo veliko ljudi."
Pred vrati je poletna sezona, kaj si obetate od nje? Lani ste jo reševali tudi s turističnimi boni ...
"Glede na covid situacijo se bo moral celotni turistični sektor preoblikovati. Hotelsko ponudbo si predstavljam kot a la carte obravnavo gosta, treba bo slediti priporočilom NIJZ, zagotoviti čim več zunanjih prostorov in programov v naravi, kot so pohodništvo, kolesarjenje ... Vse to pomeni, da bo zasedenost bistveno nižja, treba bo delati na butičnosti. A za to so spet potrebna finančna sredstva za zagon in prilagoditve, v nasprotnem primeru je naša konkurenčnost ogrožena. Konkretno na Kopah smo v času zaprtja uvedli nekatere manjše prilagoditve, uredili smo zunanje terase, opravili prilagoditev kuhinje in restavracije tako v Lukovem domu kot v hotelu v Slovenj Gradcu. Večjih naložb pa si brez državne pomoči ne moremo privoščiti. Vsekakor so vavčerji pozitivna pomoč turizmu, če jih ne bi bilo, bi bilo lani poleti na Kopah bistveno manj gostov. Verjetno bo letos podobno, saj jih še dobra polovica ni unovčenih. Tu vidimo priložnost - ob pogoju, da se ukrepi čim prej sprostijo in jih bomo lahko sprejemali. Na splošno pa rešitev za pomoč turizmu vidimo v čimprejšnjem sprejetju interventnega zakona, v okviru katerega med drugim pričakujemo nadomestilo za upad prihodkov, pomoč države pri izplačilu regresa zaposlenim in že omenjeno podaljšanje moratorija glede odloga kreditov vsaj do konca leta 2021 ter oblikovanje jamstvene sheme za hiter dostop do likvidnih sredstev za potrebe zagona in prilagoditve poslovanja po covidu."
Omenja se, da se na Kopah obeta večji investicijski zagon, ki vključuje tudi gradnjo novega hotela. Kako daleč so načrti?
"V strategiji razvoja turizma na Kopah se pripravlja celostna podoba razvoja destinacije za naslednjih pet let, ki vključuje okoli 800 novih nastanitev (glamping naselje, aparthotel), izboljšanje žičniške infrastrukture (sedežnic Pahernik, Kopnik ...), dodatno umetno zasneževanje (novo akumulacijsko jezero) ter gradnjo športne dvorane oziroma interaktivnega kozolca. Sredstva za investicije si obetamo iz dveh naslovov: sklada za okrevanje, pritegniti pa želimo tudi zunanje investitorje s platformo za skupinsko investiranje. Podjetje Vabo ne more biti investitor v dodatne kapacitete, bo pa generator razvoja, ki bo pritegnil nove investitorje, s katerimi lahko zgradimo lepšo prihodnost koroškega turizma."
