Avstrijska Koroška se je strateško odločila za intenzivni razvoj gospodarstva. Tamkajšnja deželna vlada je ustanovila številne podporne mehanizme, sklade in agencije, ki tujcem in tujim podjetjem bistveno olajšajo odločitev za prihod na avstrijsko Koroško, selitev in delovanje v tej deželi. Najbolj zgovorno pa je bržkone dejstvo, da so tuji investitorji in podjetniki deležni povsem enakih spodbud in subvencij kot avstrijska podjetja. Pogoji za posel so resnično ugodni in spodbudni.
Jernej Dvoršak iz Agencije za spodbujanje investicij na avstrijskem Koroškem BABEG aktivno stimulira tuja podjetja k prihodu na avstrijsko Koroško in jim pri tem tudi pomaga. »Ko investitor izkaže interes, mu dodelimo svetovalca,« pravi. »Ta mu pomaga pri ustanovitvi podjetja, pravnih in administrativnih zadevah, iskanju poslovnih prostorov ali proizvodne hale, delavcev, ter kar je še najpomembnejše, pri podjetniškem svetovanju in povezovanju z lokalnimi podjetji.«
Magnet za podjetnike
Poslovno okolje mora biti privlačno in stimulativno, če naj cveti. Očitno je Avstrijcem recept uspel. Koroška podjetniška scena je sveža, mlada, odprta in osredotočena na obetajoče dejavnosti, kot so mikroelektronika, strojegradnja, informacijska tehnologija, lesna industrija in druge. Na vseh ravneh vlada močna kultura sodelovanja.
Takšno okolje je lahko izjemna odskočna deska za nastop na večjih trgih. Kar odkriva vedno več slovenskih podjetij, ki čez mejo odpirajo podjetja ali podružnice. Avstrijska Koroška je Slovencem blizu ne le geografsko (je prometno dostopna), temveč tudi jezikovno. Prisotna je močna slovenska manjšina, številni ljudje govorijo nemško in slovensko, nepremostljivih kulturnih razlik ni.
Dodaten magnet za podjetnike so subvencije. Spodbude tako delujejo podporno v fazi razvoja prototipov, pri nadgradnji izdelkov ter njihovem lansiranju na regionalni in nacionalni trg. Predvsem pa je referenca iz Avstrije izjemna popotnica za nastop na trgih, s katerimi ima Avstrija dolgo zgodovino sodelovanja, denimo na nemškem trgu, kar izpostavljajo številni, ki poslujejo v naši severni sosedi. Možnosti za širitev kakopak niso omejene le na avstrijsko Koroško, ampak so pravzaprav globalne, tudi zato, ker večja podjetja praviloma k sodelovanju pritegnejo tudi manjša.
»Tuja podjetja, ki začnejo delovati na avstrijskem Koroškem, ugotovijo, da so na avstrijskem trgu neprimerno hitreje sprejeta, če je njihov proizvod izdelan v Avstriji,« dodaja Dvoršak.
Mreža malih in večjih podjetij, zagonskih podjetij, univerz, raziskovalnih institucij, podjetniških grozdov, tehnoloških parkov in ustanov, ki podjetjem pomagajo od ideje do izvedbe, namreč na avstrijskem Koroškem deluje pretočno in večnivojsko povezano. Kakšne priložnosti lahko »biznis na severu« ponudi slovenskim podjetjem in podjetnikom, je lepo razloženo na podjetniški spletni strani Carinthia. Podjetniški mehanizmi omogočajo, da vsa, tudi tuja podjetja dobijo priložnost, da predstavijo svojo idejo, jo razvijejo in povežejo s kupci ali podjetji, s katerimi bi lahko sodelovala.
Za krožno gospodarstvo in sinergije gre
Zdi se, da za razliko od Slovenije v Avstriji stvari ne ostanejo le na papirju. Trajnostna naravnanost je osrednja usmeritev strateškega načrta Carinthia 2030 in podjetja ga jemljejo resno. Trajnostno, krožno gospodarstvo se vselej vplete v pogovor s katerim koli koroškim podjetnikom.
»S trajnostjo se lahko ukvarjaš, ko veš, da boš lahko zaslužil. A se izplača,« pravi Herfried Lammer, področni vodja za površinsko obdelavo lesa in logistiko ter vodja projektov v kompetenčnem centru za les Wood K plus. S sodelavci se med drugim ukvarjajo s trajnostno rabo vseh mogočih surovin, predvsem lesa. »In s tem lahko bistveno pomagamo industriji,« ga dopolni odgovorna za mednarodne projekte v Wood K plus, Slovenka Vanja Turičnik. »Če podjetje proizvaja lepljene plošče, mu lahko z raziskavami in analizami pomagamo do boljših rešitev in optimizacije proizvodnje. Tako vplivamo na deležnike na vseh ravneh procesa.«
Izjemen primer, ki riše strateško logiko koroškega gospodarstva, je tudi podjetje Strabag. Financira Koroško univerzo uporabnih znanosti, študentom podeljuje štipendije in jih podpira na njihovi študijski poti. Študentje tehnoloških šol tako delajo pri realnih projektih, tesno sodelujejo s podjetji in imajo zato kasneje večinoma zagotovljeno službo. Raziskovalne institucije in podjetja tako skupaj ustvarjajo znanje in inovacije, s tem pa uspeh.
Slovenski podjetniki zelo zaželeni
Slovenska podjetja po besedah Benjamina Wakouniga iz Slovenske gospodarske zveze (SGZ) avstrijske Koroške uživajo velik ugled. »Slovenija se je dobro razvila, ima izjemne strokovnjake, usposobljeno delovno silo, prebojne ideje. Zato se ne gre čuditi, da imamo s Slovenijo več blagovne izmenjave kot z neprimerno večjo Kanado. Radi nastopamo v vlogi graditelja mostu med Slovenijo in Avstrijo,« pravi Wakounig.
V praksi delujejo učinkoviti podporni mehanizmi. Ne glede na to, ali podjetnik prvi stik vzpostavi preko deželne vlade na spletni strani www.carinthia.com, BABEG-a, Slovenske gospodarske zveze ali Koroškega centra dobrodošlice, ki pomaga tudi pri ureditvi bivanjskih in izobraževalnih zadev, bo napoten v pravo smer ali pa mu bodo priskrbeli odgovore na njegova vprašanja.
Podpore na vseh ravneh so tako deležni posamezniki z dobro idejo, zagonska podjetja in podjetja, ki so denimo v Sloveniji že uveljavljena. Za leti 2020 in 2021 je na voljo 68 milijonov evrov sredstev za podporo vsem vrstam podjetij. Poseben »tretma« je rezerviran za zagonska podjetja. Če je podjetniška ideja še na papirju ali pa je že razvita, je možnosti veliko.
»Zelo zanimiv je Program za inovativno idejo pri Koroški fundaciji za promocijo gospodarstva (KWF). Podjetnik s poslovno idejo, o kateri ni prepričan, ali je uresničljiva in zanimiva za trg, se za eno leto zaposli v javni instituciji, dobi plačo, pisarno in možnost, da svojo idejo razvije, preizkusi in šele nato ustanovi podjetje,« razlaga Dvoršak.
Takšno idejo je imel koroški Slovenec Tadej Čertov. Ljubiteljski čebelar je imel v času študija na Dunaju veliko težavo. Zaradi odsotnosti ni mogel spremljati stanja svojih čebeljih družin. V enem letu, ko mu je sklad KWF zagotovil socialno varnost, je lahko v miru razvijal svojo idejo o tehtnici za čebelnjake. Ta spremlja težo čebelnjaka, čebelar pa lahko iz tega sklepa, kdaj čebele odidejo na pašo. Čertov je idejo v enem letu razvil in jo je lahko ponudil na trgu. »Prvotno idejo smo dopolnili tudi z merjenjem temperature, dodajamo tudi akustično spremljanje. In vse to lahko deluje na daljavo z uporabo aplikacije,« pravi inovativni čebelar.
Čertovu je na podjetniški poti intenzivno pomagal tudi inkubator Build!. »Build! je nadzoroval vse faze razvoja in pomagal pri pripravi poslovnega načrta. Hkrati pa nas je povezal z drugimi podjetji na našem področju in nam omogočil svetovanje, v katero so vključeni poslovneži z dolgoletnimi izkušnjami,« nam je pojasnil Čertov, ustanovitelj podjetja BeeSaver.
