(SUPERVOLILNO LETO) Lokalne volitve: Ne politika, ljudje so pomembni

Najprej kandidat, potem stranka

Magdalena Tovornik, nekdanja mariborska županja, sodi, da je kandidat - predvsem za župana- veliko bolj pomemben kot pa stranka, ki stoji za njim. "Res je, da je vsakemu lažje uresničiti svoj volilni program s podporo strankarskih svetnikov, a na lokalni ravni je za pametne rešitve v korist vseh občanov lažje najti podporo tudi v opozicijskih vrstah. Za uspeh vsakega županovanja je pomembno uresničevanje predvolilnih obljub, dopolnjeno s hitrimi in učinkovitimi odzivi na nepredvidene razmere, v katerih mora biti posebej izpostavljena skrb za ljudi. Enako pomembna je stalna, odkrita in razumljiva komunikacija z občani - ves mandat in ne le v predvolilnih aktivnostih!" poudarja Tovornikova. Če se izkaže, da je župan izgubil zaupanje ljudi, ga je pametno odstraniti že med mandatom, če pa svoje delo opravlja dobro, potem meni, da imajo obstoječi župani več možnosti za ponovno zmago. "In prav je tako! Celovita preobrazba je dolgotrajen proces - in če gre v pravo smer, je modro zaupati istim kandidatom," dodaja.

"Predvolilni čas bodo obstoječe stranke izkoristile za čim boljšo predstavitev svojih pogledov na razvoj lokalne skupnosti in države, predvolilna pomlad pa bo gotovo nekatere že opažene združbe preoblikovala v stranke, ki bodo utemeljeno prepričevale volivce, da si naša 30 let stara država zasluži drugačno oblast. Volilno telo je - naveličano istih imen in enakih obljub - vsaj na zadnjih treh parlamentarnih volitvah podprlo vstop novih imen v politiko: Janković, Cerar in Šarec so z bolj ali manj posrečenim naborom članov v svoje nove stranke dobili dovolj zaupanja volivcev za oblikovanje vladne koalicije. A spomnimo: prvi je ni uspel niti oblikovati, drugi je s popuščanjem na vseh straneh dokazal, da dober profesor ni nujno dober predsednik vlade, tretji pa se je prehitro zlomil pod pritiski koalicijskih partnerjev. Zato obstaja dvom, ali bodo volivci tudi na tokratnih volitvah znova verjeli mesiji - če se bo ta sploh pojavil," slovensko politiko ta trenutek ocenjuje nekdanja mariborska županja. Dodaja, da vidi veliko razdrobljenost, ki dokazuje, da tudi podobno misleči ne znajo ali nočejo sodelovati z nikomer (lep primer so kar tri "zelene" stranke).

Pričakuje, da bo politična pomlad volivcem ponudila novo stranko, sestavljeno iz odgovornih posameznikov, ki so se doslej izkazali na različnih področjih in jih je ravnanje sedanje oblasti prisililo stopiti na odprto politično sceno - med njimi so tudi imena, ki jih prepoznava kot zaupanja vredne kandidate za predsednika države. Vprašanje pa je, ali bo preveč dobrih kandidatov na kupu prevelik zalogaj za naše volilno telo. "Sprašujem se, ali ne bi bilo morda bolje, če bi zanje bolj odprle vrata obstoječe stranke, zlasti na levici, saj bi jim prav prišlo nekaj svežine. Vsaj zaenkrat se zdi, da prevladuje taktika 'gremo mi po svoje' - kar je pametno, če je izbrana smer prava in če bo dobila zadostno podporo volivcev," sklene Tovornikova.

Spremeniti je treba miselnost

Nekdanji dolgoletni župan občine Miklavž na Dravskem polju, tudi nekdanji poslanec, Leo Kremžar izraža bojazen, da bližajoče se volitve (na vseh ravneh), tudi zaradi razmer, povezanih z razmahom koronavirusa, ne bodo prinesle bistvene spremembe, temveč bodo zgolj potrdile obstoječo situacijo. Zlasti če ne bo spremembe v razmislekih, pri čemer pa ni optimist. Meni denimo, da bi se morali župani, športna ter druga interesna in stanovska združenja, zveze, ob razmerah in posledicah, ki jih prinašajo ukrepi, bolj oglašati že doslej. Ponuditi tudi rešitve, predloge, kako vendarle nadaljevati z določenimi dejavnostmi. "Tu in tam se oglasijo v kulturi, a še to ne organizirano. Pričakoval bi tudi od županov, občinskih svetov, da bodo ponudili svoje videnje. Ne vem namreč, kako bodo spet obudili vse društveno, kulturno dogajanje, športne aktivnosti. Menim, da bi moralo biti tudi to eno od vodil volitev, če naj prinesejo reset, naj ga tudi pri tem. Ljudje bodo to sprejeli, ker sedaj življenje pravzaprav ne deluje."

Župani in županje so ne nazadnje povezani v interesna združenja, preko katerih bi prav tako lahko nekaj dorekli in sporočili javnosti. "Ne morejo samo čakati, kaj bo ta ali oni minister povedal. In potem se na vrhuncu premier, ki je obramboslovec, razglasi še za ministra za zdravje. To je sicer povsem legitimno, a spet nihče nič ne reče. Pogrešal sem, da se niso oglasili denimo ob zaprtju občinskih mej, kar se je izkazalo za popolnoma neučinkovito. Izvoljeni so neposredno in niso nikomur nič dolžni, no, vsaj jaz nisem nikoli bil," dodaja Kremžar. Na sploh ga skrbi, da se v raznih organizacijah ne oglašajo, da so se ljudje umaknili, zaprli vase, da jim ne bi dali kakšnih oznak. "Potem imamo še nedelujoč parlament, ki bi moral dati zakonodajni okvir vladi, pa takšnega predsednika države, ki legitimira sedanjega premierja, in v takšnih razmerah nisem optimističen, da bodo volitve karkoli spremenile. Javnomnenjske ankete kažejo, da ljudje v visokih odstotkih ne bi volili nobene stranke oziroma da ne bi šli na volitve. To je po mojem mnenju najslabše, a sistemu ustreza. Potem se pač trdna jedra strank razporedijo in enkrat zmagajo kavbojci, drugič pa indijanci."

Na lokalni ravni strankarske barve pri županskih kandidatih sicer že nekaj časa ne igrajo tolikšne vloge. Tudi zato, ker so stranke omadeževane, raje kandidirajo kot nestrankarski, neodvisni županski kandidati. "Čeprav to je zgolj forma, to ne igra vloge, to morda pomeni nekaj volivcu, ki nima nikakršnega vpogleda v razmere." Kremžar še izpostavlja, da se mora vsak izvoljen posameznik zavedati bremena, da odloča o ljudeh, njihovih življenjih. "To je najtežji nahrbtnik, ki ga lahko ima katerikoli politik. Ljudje ti dajo glas, ker pričakujejo, da boš dober, korekten, pošten, delal v njihovo dobro, zato se jim ne smeš izneveriti. To ni zgolj fraza. Če se pa sploh ne zavedaš, da je biti izvoljen breme, je to prav tako problem."

Razume, da se je v sedanjih razmerah marsikateremu posamezniku težko odločiti za kandidaturo, podati v politiko. Čeprav se bodo na državni ravni znova iskali "novi obrazi", ker se ljudje navdušijo nad nekom, ki ga ne poznajo, ker o njem niso slišali nič slabega: "Ker ne razmišljamo, kdo je dober, kdo se bo denimo v občini boril, izpolnil obljube, znal prisluhniti ljudem, ampak smo običajno proti nekomu." Na lokalni ravni je po njegovem mnenju ob volitvah zmeraj pomembno tudi, kdo je kaj in koliko naredil v občini v svojem mandatu, ker ljudje radi vidijo, da se nekaj dela zanje, je pa odvisno od posameznika, koliko to izpostavlja. Ocenjuje še, da bo prihodnje leto gospodarska slika precej slabša, v takih razmerah pa ljudje hlepijo bolj po trdi roki, po nekom, ki udari po mizi in reče, tako bo. "Toda to ne prinaša rešitev, zadeve v politiki se morajo reševati z dogovori, s spoštljivo komunikacijo."

Poštenost, odgovornost in odkritost

Franc Kekec, prvi župan občine Markovci: "Županoval sem tri mandate, neprofesionalno. Zdaj sem se iz politike povsem umaknil, seveda pa spremljam dogajanje v svoji občini in občutek imam, da politična opredeljenost vse bolj stopa v ospredje, pa nam tega ni treba, saj kot je vse bolj videti, ne vodi k zbliževanju in skupnemu kakovostnejšemu življenju. Tistim, ki bodo prihodnje leto nastopali na lokalnih volitvah, tako sporočam, da ni pomembna politika, pač pa so pomembni ljudje. Če bodo občino še naprej vodili zdajšnji politiki, sprememb ne pričakujem, te lahko prinese le nov župan, a ne vem, ali se bodo novi kandidati sploh pojavili. Ljudi je zagrabila neka apatija, češ, saj nam nihče ne prisluhne in ničesar ni mogoče spremeniti, a sem prepričan, da je mogoče še veliko narediti. S sodelovanjem. Na kandidatih za volitve je, da se dobro seznanijo z zdajšnjo občinsko politiko in oblikujejo projekte, ki bodo zbliževali in doprinesli k kvalitetnejšemu življenju tako starejših kot mlajših. Ne glede na politične barve sta za končni uspeh potrebna sodelovanje in odgovoren pogled iznad strankarskih okvirov. Moj nasvet bodočim kandidatom, ki se bodo potegovali za svetniška mesta in župana tudi v manjših lokalnih skupnostih, kot je občina Markovci, temelji na poštenosti, odgovornosti in odkritosti brez laži. Lokalni politiki, zdajšnji in prihodnji, morajo bolj kot na infrastrukturne projekte, vsaj v primeru naše občine, staviti na kvaliteto življenja in to povezati s turističnim razvojem, kjer je še kaj narediti ne samo za tiste, ki nas obiščejo, pač pa tudi za nas same, saj je ohranjanje bogate kulturne dediščine stvar naše identitete in je v zadnjem obdobju kar zamrlo. Starejši pričakujejo začetek gradnje doma, ki smo ga zastavili že v mojih časih, pa so bile prav politične zdrahe tiste, ki so zadnje desetletje premikale začetek gradnje."

Strankarski župani gredo naprej

Nekdanji dolgoletni župan Gornje Radgone in nekdanji poslanec Anton Kampuš dobro pozna razmere v pomurskem političnem življenju. Kot pravi, bo v zvezi z lokalnimi volitvami prihodnje leto pomemben predvsem preboj v smislu bolj učinkovitega koriščenja evropskih sredstev. To je po njegovih besedah mogoče storiti tudi z dobrimi projekti čezmejnega sodelovanja. "V Pomurje je treba pripeljati več denarja za razvoj. V tem trenutku teh možnosti v regiji ne izkoriščamo dovolj, saj so povezave županov s poslanci slabe. Pri tem bi morali tesneje sodelovati, da bi dosegli boljši izkupiček." Kampuš pričakuje, da se bodo po volitvah našli poslanci in župani, ki bodo Pomurje postavili višje na lestvici prioritet. "Tako kot smo to storili v času sprejemanja pomurskega zakona, s katerim smo v državnem zboru uspeli ravno zaradi tega, ker Pomurje caplja za ostalimi deli Slovenije, predvsem pa za osrednjeslovensko regijo, kar velja še danes." Kampuš meni, da morajo uspešni župani imeti za sabo tudi ustrezno strankarsko infrastrukturo, ki jim omogoča, da dosežejo odločevalce v Ljubljani. "Občine, ki jih vodijo župani z ustreznimi strankarskimi povezavami, so tudi uspešnejše od občin, na čelu katerih so župani s svojimi listami, nekateri od teh še v letu dni od volitev niso uspeli sploh priti do Ljubljane. Strankarski župani gredo naprej, drugi pa zaostajajo. Primerjajte samo razvoj Murske Sobote in Gornje Radgone. Pred leti je bila Gornja Radgona v tem pogledu vodilna v regiji, danes pa je to Murska Sobota. Po mnenju Kampuša bodo za uspeh na lokalnih volitvah prihodnje leto poleg že omenjene sposobnosti za črpanje evropskih sredstev pomembni tudi projekti, povezani z novimi delovnimi mesti. Medtem ko so infrastrukturo v občinskih središčih v zadnjih letih uredili, še pove Kampuš, pa je izven teh še marsikje v zelo slabem stanju. "To je sramota. Da ne govorim o tem, da ponekod še vedno čakajo spodobne internetne povezave in asfaltne ceste."

Ob kontinuiteti je ključen pošten odnos do ljudi

Nekdanji župan skupne občine Ravne - Prevalje in nato občine Ravne Maks Večko (ki je tudi častni občan Raven) pravi, da se mu na ravni delovanja županov zdi pomembna in potrebna kontinuiteta, ker se delo župana ne more začeti in končati z le enim mandatom, ampak je treba zastaviti bolj dolgoročno delovanje z več mandati. Sam sicer nima te izkušnje, ker svojih mandatov ni ponavljal zaporedoma, ampak je mandat prekinil in pozneje nadaljeval županovanje, kar se je nato, kot je ocenil, vseeno tudi poznalo. Izpostavlja dobro izkušnjo z aktualnim ravenskim županom Tomažem Roženom, ki je bil pri njem podžupan, in sicer prav v smislu, da je znal graditi na preteklem mandatu in iz tega izpeljal svojega. "Bistveno bolj plodno delo je tisto, ki gradi na preteklosti, delo, ki ne prekinja in ne seka. Tudi za naprej bi vsakemu priporočil, da sledi temu vodilu - da zna pogledati nazaj in gradi na storjenem, pri čemer naredi analizo, kaj storjenemu manjka, in to potem uresniči v svojem mandatu. To se mi zdi najbolj pomembno. In pa pošten odnos do ljudi. Mislim, da sem zato imel zaupanje ljudi." Če hočeš resno delati, moraš biti župan na polno, županovanje terja celega človeka, vse dni v letu, ne v kombinaciji s kakimi drugimi obveznostmi. Ocenjuje, da je pomembno dajati volivcem realne obljube, saj te kljub temu lahko kaj preseneti in kakega projekta ne moreš izpeljati, še posebej če se ne želiš dodatno zadolževati. Strankarska politika je postala močnejša tudi na lokalni ravni, še meni Večko, čeprav so se v zadnjem obdobju okrepile tudi nestrankarske liste, pri katerih tudi ni mogoče povsem točno predvideti, kam se bodo kasneje nagnile in kako bodo delovale. "To se odraža tudi na državnem nivoju, vsaka stranka bo že imela svoje ime in priimek. Potem to traja štiri leta in konec, jih ni več. Država bi potrebovala svojo kontinuiteto, čeprav se skače z ene strani na drugo, ni pa dobro, da se skače iz ene skrajnosti v drugo, saj nobena skrajnost ni dobra," še dodaja. Meni, da bo rezultat na državnozborskih volitvah do določene mere vplival na lokalne volitve; upa, da bodo na državni ravni spremembe, a optimist tudi ni. Želi si močnejšo levo stran, a bi ta morala bolje znati sodelovati med sabo.

Prepričajo ljudski in uspešni ljudje

Desetletja je bil sinonim za Šmarje pri Jelšah Jože Čakš. Bil je predsednik skupščine, nato je pet mandatov vodil šmarsko občino. Še vedno ga imajo ljudje radi, najbrž zato, ker je bil in ostaja ljudski. Strankarski sicer uradno še tudi, a članarine stranki SLS ne plačuje več, niti ga zanjo nihče več ne terja, pravi. Tudi sedanji župan se piše Čakš, a z dolgoletnim županom nista v sorodu. "Ko je zmagal na volitvah, so me iz cele Slovenije kolegi klicarili in spraševali, ali je to moj sin. Nato pa so se hecali, da Šmarje brez Čakša pač ne more," smeje doda sogovornik. Prepričan je, da bo tudi na naslednjih volitvah slavil Čakš. "Gotovo bo kandidiral. Verjetno se bo pojavil tudi kak protikandidat, tudi jaz sem jih vedno imel, to je povsem normalno. Trenutno se v občini ogromno dela, tako da kakih sprememb v vodstvu jaz ne vidim. Ko se spomnim, kako borno je bilo financiranje občin leta 2010 ali 2011 pa kako je danes … No, nekateri pravijo, da so to bonbončki. Četudi so, se vse dela za ljudi."

Dodaja, da v koronačasu ni luštno biti župan, kaj šele direktor kakšne kulturne ustanove, na čelu katere je bil zadnja leta pred upokojitvijo. "Sem pa zadnjič rekel županu, kakšno srečo ima s svetniki. V šali sem mu dejal, da bi mu jaz dal svoje svetnike izpred par let, zaradi katerih smo imeli po pet ur seje. Jaz sem imel ene kar težke kalibre." Pogled na politiko državnega nivoja ga žalosti, sam je namreč vedno sodeloval tako z levimi kot desnimi opcijami. Tudi k prvi kandidaturi so ga nagovorile vse stranke, leve in desne. "Kritičen sem do enih in drugih. Kritičen sem do vseh slabih, plitkih besed, obtoževanj, ki nimajo podlage, z ene in druge strani. Povsod sta pozicija in opozicija. Slednja je zato, da je kritična, pozicija pa zato, da ustvarja in dela ter ob tem, jasno, naredi kdaj tudi kakšno napako. In ko jo, naj prisluhne in jo popravi. Enako velja za opozicijo, da bi kdaj lahko stisnila zobe in kaj pohvalila." Burno volilno leto, ki je pred nami, ocenjuje z mešanimi občutki. "Toliko strank in toliko povezovanj … Sploh si ne predstavljam, kako bo to. Klasične stranke imajo svojo volilno bazo, kako bo z neopredeljenimi volivci, pa nihče ne ve, kaj bo vplivalo nanje. Tudi predsedniške bodo zanimive, čeprav se o njih še nič ne govori. Pri lokalnih pa v našem okolju, kot rečeno, ne vidim bistvenih sprememb pri vodenju občine. Sedanji župan je uspešen, ljudski človek. Je veterinar, je na terenu, med ljudmi. Pojavil se je čisto na novo, prej ni bil nikjer v nobenem organu. No, tudi Tomi Rumf je veterinar in je tudi že bil kandidat, samo njega niso izvolili."

Za nove ljudi in sveže ideje

Župan Vranskega Franc Sušnik je že napovedal, da se po šestih mandatih vodenja občine poslavlja. "Dobro, ne bom sedel za peč in čakal. Gotovo bom kaj še počel," pravi, ni pa nujno, da ravno v občinski politiki. O tem še ni odločen. "Čas je za nove ljudi, za sveže ideje, šest mandatov je dovolj. Že pred tem sem bil dva mandata predsednik krajevne skupnosti." Veljal je za ljudskega, neposrednega, direktnega župana, ki je znal glasno opozoriti na nepravilnosti. Na vse stvari je odreagiral hitro, brez nepotrebnih zavlačevanj. Tudi okoli tega, ali bo še kandidiral ali ne, ni okolišil, temveč je že pred časom zelo jasno napovedal, da se po več kot 40 letih dela (pred tem je bil 20 let zaposlen v Cinkarni Celje) upokojuje. Kljub temu nihče drug še ni najavil svoje kandidature. "Gotovo bo kandidatov dovolj. Vse stranke bodo gotovo dale kakšnega, tudi naš odbor SDS pretresa nabor možnih kandidatov. Sam sem na zadnjih volitvah imel enega protikandidata, sedaj jih utegne biti toliko, da bo skoraj zagotovo drugi krog."

Kakšen pa mora biti kandidat, ki bo prepričal volivce najbolj oddaljene spodnjesavinjske občine? "Mislim, da bodo ljudje volili tistega, za katerega bodo presodili, da bi lahko uspešno vodil občino. Človek, ki niti zase ne zna dobro poskrbeti, ne more dobro voditi občine. Ljudje so racionalni, opazijo in presodijo te stvari. Prepričal jih bo človek, za katerega bodo presodili, da mu je skupno dobro na prvem mestu. Človek, za katerega bodo menili, da bi bil kos izzivom, ki jih prinaša ta čas." Je kakšen, ki ustreza opisu, že na vidiku? "Nekdo, ki se do sedaj javno ni izpostavljal, bo težko prišel skozi. V tem pogledu imajo svetniki in podžupani precej več možnosti za zmago," še meni Sušnik.