Morda ste zasledili, da je bila nedavno objavljena nova študija, ki naj bi odkrila, da bi lahko pitje več kot šestih skodelic kave na dan zmanjšalo prostornino možganov in povečalo tveganje za nastanek demence. Bi se morali kofeinski navdušenci torej zamisliti?
Raziskovalci iz Avstralije in Združenega kraljestva so res ugotovili povezavo med uživanjem kave v teh količinah ter manjšim skupnim volumnom možganov in 53-odstotnim povečanjem nevarnosti, da bi zboleli za demenco. Vendar njihova raziskava ni pokazala, da velik vnos kofeina povzroča demenco, poleg tega niso mogli potrditi, kaj je vzrok za ta učinek.
Kako je raziskava potekala
V študiji, objavljeni v znanstveni reviji Nutritional Neuroscience, so znanstveniki želeli raziskati, ali je pitje kave povezano s spremembami v možganski prostornini in ali vpliva na verjetnost pojava demence ali možganske kapi. Preučili so podatke 398.646 sodelujočih, starih od 37 do 73 let: število ljudi, pri katerih so se omenjene kognitivne težave pojavile, so primerjali z njihovim vnosom kave. Da bi ugotovili spremembe v prostornini možganov, so analizirali posnetke možganov in jih prav tako primerjali s podatki o pitju kave. V ta del raziskave sta bila vključena 17.702. Šlo je za opazovalno študijo, torej raziskovalci niso spreminjali prehranskih navad ali življenjskega sloga sodelujočih, temveč so podatke le med seboj primerjali.
Kakšne so bile ugotovitve
Avtorji raziskave so spoznali, da je skupna prostornina možganov upadala sorazmerno s količino kave, ki so jo udeleženci spili. Pri demenci ni bilo tako jasne povezave, saj je bila pri ljudeh, ki so pili brezkofeinsko kavo oziroma je sploh niso pili, nekoliko večja verjetnost za pojav bolezni kot pri ljudeh, ki so pili zmerno količino kave, najbolj povečana pa je bila pri tistih, ki so spili več kot šest skodelic na dan. Izsledki torej kažejo, da če spijete le eno do dve skodelici na dan, se vam zaradi tega ni treba bati, da boste prej zboleli za demenco.
Z upoštevanjem spremenljivk, kot so predhodne zdravstvene težave, starost, spol in indeks telesne mase, so znanstveniki zaključili, da je uživanje več kot šest skodelic kave na dan povezano s 53-odstotnim povečanjem tveganja, da bi zboleli za demenco, v primerjavi s pitjem le ene do dveh skodelic na dan. Med količino popite kave in verjetnostjo možganske kapi niso našli statistično pomembne povezave.
Kako naj si tolmačimo izsledke
Ni znano, kakšne posledice prinaša s seboj zmanjšanje možganskega volumna, in tudi ta študija se ni ukvarjala s tem vprašanjem. Je pa to ena izmed naravnih posledic staranja, ki jo nekatere raziskave povezujejo z nastankom demence. Toda ali je velikost možganov sploh pomembna? Obstajajo denimo številne živalske vrste, ki imajo večje možgane od ljudi. Tudi povezava med velikostjo možganov in inteligenco je šibka. To področje raziskovalci še vedno preučujejo, zato bo za zdaj enostavno treba počakati na njihove izsledke.
Omeniti je treba, da čeprav v nekaterih publikacijah v zvezi s to študijo pišejo, da prekomerno uživanje kave skrči možgane, avtorji sami tega ne trdijo, saj so meritve možganov opravili samo enkrat. Zato ni mogoče govoriti o morebitnih spremembah.
Pomanjkljivost te raziskave je, da znanstveniki niso imeli dostopa do popolnih informacij glede prehrane vseh sodelujočih. To je problematično, saj je slaba prehrana eden največjih dejavnikov tveganja za kognitivni upad in demenco. In tudi obratno: zdravo prehranjevanje je povezano z daljšim življenjem in boljšim kognitivnim zdravjem. Dejavniki, povezani s prehrano, bi lahko torej vplivali na rezultate, zato nam lahko takšne opazovalne študije pokažejo le, ali so določene zadeve povezane, ne pa tudi, ali med njimi obstaja vzročno razmerje.
Ena od možnih razlag za povečanje pojava demence bi utegnil biti učinek kofeina na srčno-žilni sistem. Obstajajo namreč dokazi, da pitje nefiltrirane kave poviša holesterol, visoka stopnja holesterola pa je eden od glavnih faktorjev, ki prispevajo k razvoju ateroskleroze (nabiranje maščobe na stenah arterij), ki je povezana z vaskularno demenco.
Toda na holesterol še bolj vplivajo drugi dejavniki življenjskega sloga, kot sta prehrana in telesna nedejavnost. Vsekakor pa ne moremo odločno trditi, kaj so vzroki za takšne rezultate.
Kaj je torej bistvo
Ugotovitev te raziskave ne smemo prezreti, saj nam lahko pomagajo zastaviti vprašanja, na katera lahko poskušajo odgovoriti znanstveniki v prihodnje. Še vedno ne vemo marsičesa o tem, kako kofein vpliva na naše telo. Ena od prejšnjih študij je denimo pokazala, da lahko zmerno pitje kave zmanjša pojav demenca za 65 odstotkov. Obstaja tudi vrsta dokazov, ki kažejo, da je kava zdravju koristna: zmanjša pojav sladkorne bolezni in bolezni srca ter ugodno vpliva na presnovo in kognitivne sposobnosti.
Tako kot pri vseh stvareh je tudi tukaj ključno načelo "vsega po malem". Čeprav ti rezultati še niso razlog za preplah, pa bi bilo morda smiselno, da nekoliko omejite količino kave, ki jo spijete, če dnevno posežete po več kot šestih skodelicah - recimo na eno do tri. Tako boste omejili morebitne negativne zdravstvene posledice in potencialno celo izboljšali svoje možnosti za kvalitetno staranje.
- Lachlan Van Schaik je absolvent doktorskega študija na School of Pharmacy and Biomedical Sciences na Univerzi La Trobe. Greg Kennedy je podoktorski sodelavec na področju nevrokognitivnega staranja na Swinburne University of Technology. Znanstvenik Lachlan Van Schaik je proučil novo raziskavo in poročanje o njej v medijih, njegovo analizo pa je za zagotavljanje natančnosti ovrednotil še Greg Kennedy.
