Kakšna je vaša vloga v Tokiu? Je to zaključek sodelovanja z ameriško reprezentanco v vlogi pomočnika, kot ste dejali nedavno? Kdaj ste prispeli? Kje živite, trenirate, kje boste igrali?
"Moja vloga v Tokiu bo ista, ki sem jo imel v reprezentanci ZDA zadnjih nekaj let, torej vloga prvega pomočnika glavnega trenerja Karchu Kiralyju. Po igrah v Tokiu bom zapustil klop ZDA kot prvi pomočnik. Bom pa prevzel vlogo svetovalca, tako da bom še zmeraj prisoten na vseh večjih tekmovanjih. V Tokio smo prispeli v soboto po enajst ur dolgem letu iz domače baze v južni Kaliforniji. Živimo v olimpijski vasi, večino časa preživimo v našem 'USA High Performance' centru zunaj vasi. Igrali bomo v povsem novi in prelepi Ariake areni."
Kakšne so vaše ambicije? Kdo vaši največji konkurenti?
"Na te olimpijske igre prihajamo kot prvorangirana ekipa sveta. Kar pa na tem turnirju ne igra nobene vloge. Naša reprezentanca ima ogromno srebra in brona s prejšnjih olimpijskih iger, manjka nam se najžlahtnejša kolajna. Na tem turnirju je kar nekaj reprezentanc, ki lahko posežejo po zlatu: ob nas še Italija, Kitajska, Srbija, Brazilija, Turčija, Rusija. Obeta se hud boj za odličja."
Kakšno je vzdušje v Tokiu? Zaradi epidemije je bilo veliko dilem, ali igre sploh bodo …
"Vzdušje v vasi je enkratno. Vas se počasi polni in napetost narašča. Organizacija je kot pričakovano enkratna. Japonska je specialistka za organizacijo velikih tekmovanj."
Kako na vse skupaj vpliva covid? Je več negotovosti, tudi nervoze?
"Vsekakor bo covid vplival na razplet in negotovost med igrami, temu se ne moremo izogniti. Lahko pa z disciplino vseh prisotnih to omejimo na minimum. Cepljeni smo bili že v marcu ali aprilu. V vasi se o tem ne politizira, je pa na žalost vse preveč tega v svetovnih medijih. Olimpijske igre bodo, otvoritev je pred vrati, vsi tukaj smo osredotočeni na svoje nastope. Za politiko ni prostora."
Kako poteka gibanje po olimpijskih prizoriščih in med njimi? Greš lahko v mesto, ko je prosti čas?
"Gibanje med prizorišči in po prizoriščih je omejeno. Organizatorji so poskrbeli da to poteka, vsaj za zdaj, nemoteno. Gibanje zunaj vasi je prepovedano, razen ko ekipa potuje na trening ali tekmovanje. Za trenerje ni prostega časa. Tekmovalci pa poskušajo omejiti aktivnosti na minimum. V ospredju je popolna koncentracija na trening in pripravo na tekmovanje. V Tokiu je v tem času zelo vroče in vlažno, tako da je gibanje v tej vročini in vlagi tako ali tako neprijetno."
Slovenska moška reprezentanca - odbojkarje dobro poznate, saj ste jih vodili - je letos navduševala v ligi narodov. Kako ocenjujete njene nastope, ko so klonili šele proti Poljakom? So bili na koncu že utrujeni?
"Rezultat Slovenije v ligi narodov ni presenečenje. Smo ena najboljših reprezentanc na svetu. Odigrati 17 tekem v mesecu dni ni lahko in naša reprezentanca je to opravila z odliko. Govoriti o utrujenosti je brez pomena. Na takem turnirju so vse ekipe utrujene, vendar je za medalje treba to utrujenost premagati. Lahko smo zelo ponosni na našo reprezentanco."
Tudi kadeti so dosegli velik uspeh, kako komentirate naslov evropskega prvaka, ki ga je osvojila Slovenija?
"Vsaka medalja, še posebno zlata, je super uspeh za našo športno disciplino. Število igralcev, ki jih imamo na razpolago v naši državi, je manjše kot pri drugih odbojkarskih velesilah. To nam mora biti spodbuda, da se ta bazen igralcev neguje in spodbuja naprej."
Kakšno je življenje v Severni Karolini v primerjavi z zahodnim delom države, kjer ste z družino živeli prej? Kako ste zadovoljni z vlogo glavnega trenerja pri ekipi Wolfpack državne univerze v Severni Karolini?
"Severna Karolina je zelo zelena. Veliko je rek in jezer. Na vzhodu imamo lepe plaže na Atlantskem oceanu, na zahodu pa gorsko verigo Apalači, kjer pozimi lahko smučamo. Največja razlika med Utahom in Karolino je predvsem klima, saj je v slednji več vlage. Pri delu na državni univerzi Severne Karoline zelo uživam. Uspelo mi je sestaviti dober trenerski štab, zdaj sta potrebna čas in kvalitetno delo za doseganje ciljev. Pogoji za delo in podpora so enkratni."
Pogrešate Slovenijo? Kdaj ste bili nazadnje tukaj?
"V Sloveniji sem bil nazadnje novembra 2020 in upam, da mi bo uspelo obiskati družino po koncu sezone v decembru. Na življenje v ZDA sem se dobro prilagodil. Pogrešam družino in najbližje prijatelje, drugače pa mi življenje v ZDA zelo ustreza. Se pa otroci vračajo v Slovenijo na počitnice vsako poletje in na ta način poskrbimo, da ohranjajo stike z domačimi in Slovenijo."
Slovenija ima na olimpijskih igrah spet nekaj adutov - kolesarje, Garnbretovo, košarkarje, vedno pa se najde še kdo … Bomo spet zasloveli s kolajnami?
"Slovenija na poletnih igrah nikoli ne razočara. Nabiramo medalje kot po tekočem traku. Veselim se srečanja z našimi športniki v olimpijski vasi."
