Betonske džungle pozabiš, doživetij na Pohorju ali Podzemlju Pece nikoli

Na vrhuncu poletne turistične sezone smo se o kroničnem pomanjkanju gostinskih in turističnih delavcev - najbolj primanjkuje kuharjev, natakarjev, hotelskih receptorjev in sobaric - in drugih izzivih turizma pogovarjali z Radeljčanom Blažem Cvarom, predsednikom sekcije za gostinstvo in turizem pri Obrtni zbornici Slovenije, ki prihodnost slovenskega turizma z zavidljivimi naravnimi danostmi vidi v razvoju butičnega turizma.
V gostinstvu in turizmu je že več let velika kadrovska kriza. Kako se je lotevate?
"V sekciji za gostinstvo in turizem pri Obrtni zbornici Slovenije že več let opozarjamo, da je treba sprejeti ukrepe, s katerimi bomo to krizo omilili. Več stvari je pripeljalo do te situacije. Gostinski poklici v Sloveniji so deficitarni, saj med njimi ni ljudi z ustreznim znanjem oziroma niso motivirani za delo kljub velikemu številu registriranih brezposelnih. Poklici so izgubili veljavo, niso več spoštovani, mladi so izgubili zaupanje vanje, tako da kadrov iz lokalnega bazena ni več. Gostinci smo tudi sami krivi, da se je to zgodilo. Težko je na eni strani govoriti o nizkih plačah, na drugi pa ne sprejemati dejstva, da s tako nizko dodano vrednostjo, kot jo imamo v gostinstvu trenutno - sploh na podeželju, ne govorim o turistično razvitih centrih -, to ni možno. Tu je vsa logika okoli plač, druge ni. Ko bomo v Sloveniji, seveda se zavedamo kupne moči naših gostov, ko bodo sposobni in pripravljeni za te storitve plačati več, bodo tudi plače v gostinstvu temu primerne. V tem trenutku, ko domače delovne sile ni oziroma jo je skorajda nemogoče dobiti, gostinci na splošno, prav tako druge panoge v turizmu, najemajo delovno silo iz tujine. Pri tem pa naletimo na v zadnjem času zelo pereč problem, ki je vezan na poznavanje jezika. V turizmu namreč vsi pričakujemo, vsaj domači gosti, da bomo postreženi v domačem, slovenskem jeziku. Čeravno smo takšne strežbe navajeni v tujini, ko gremo kam kot turisti - turist namreč govori angleško, nemško. V turistično razvitih krajih to, razen za slovenske goste, niti ni tako pereč problem."
Kako v panogo ponovno pritegniti mlade?
"Opozarjamo, da bi bilo treba že v osnovi, ko poklic promoviramo, ko želimo, da se mladi zanj odločijo, ko trdimo, da je treba poklic natakar, poleg kuharja, ki je že tam, uvrstiti na seznam deficitarnih poklicev, sprejeti, da bo država poskrbela za podporo v smislu štipendij, podpore na način, da bomo skupaj ugotovili, da so to želeni poklici. Poslušamo očitke, da so v panogi plače še vedno prenizke, a poleg dodane vrednosti so tudi davčne obremenitve in obremenitve plač previsoke. Žal v tem trenutku ne najdemo poti, da bi to rešili panožno, se pravi, da bi za panoge, ki so kritične, dobili neke olajšave, s katerimi bi lahko delavcem dali več. Tako kot smo recimo z neobdavčenim regresom poskrbeli za to - kar se je izkazalo za pravo pot -, ko država naredi neki odpustek, na tak način pa delavec dobi višje neto izplačilo. Tudi v panogi, ki je kritična, bi lahko na poseben način poskrbeli, da bi bilo delo, ki je v gostinstvu še posebej izrazito v večernem, nočnem času in ob vikendih, deležno olajšav. Na tak način bi plačali še za tisti najbolj sporni delovni čas, če temu rečemo tako, delo v večernem času, ob vikendih pa bi bilo delo boljše plačano."
Za delo je težko pridobiti tudi dijake in študente.
"Mogoče bom s to izjavo komu naredil krivico, a takšno je moje mišljenje. Smo še nezrela družba, demokracija je mlada, neizkušena. Ko smo kot družba imeli zelo malo, smo zdaj v obdobju, ko nimamo preveč, nimamo veliko, a imamo dovolj. V družinah so se prej morali boriti za dohodek, tudi otroci so morali nekaj delati, da so lahko študirali. V tem trenutku je pač tako, da je teh prihodkov dovolj. Država dela ne spodbuja, ne spodbuja varčevanja, ampak bolj spodbuja nedelo. Vsi vemo, ko ustvari družina, vključno z otroki, ki nekje opravljajo študentsko delo, presežek, ko presežejo neki dohodek, izgubi pravice, ki jih sicer ima. Se pravi, da se bolj splača ne ustvarjati in delati, kot da se nekdo trudi in si nekako pridobiva delovne navade. Študentsko delo pa je v osnovi namenjeno ravno temu - pridobivanju izkušenj, delovnih navad, da prideš v stik s tem, kar boš naprej v življenju počel, čeprav ne v istem poklicu. Še nekaj, za nas, ki živimo ob meji. Pojavlja se delo na črno - ko greš čez mejo pobirat razne pridelke, poleg tega pa ti pri nas v celoti ostane še razna podpora, ki jo prejemaš zato, ker si brezposeln in nikjer ne ustvarjaš prihodkov. Starši tako ohranjajo še vse pravice - otroške dodatke, brezplačne vrtce itd. To je pač situacija, v katero so nas privedle okoliščine."