Čez dve leti se bodo v Slovenj Gradcu greli z biomaso

Jasmina Detela Jasmina Detela
06.02.2019 16:50

Javno komunalno podjetje Slovenj Gradec bo pri obstoječi toplarni na Štibuhu zgradilo novo kotlarno na lesno biomaso, naložba naj ne bi podražila ogrevanja.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
V Slovenj Gradcu bi zgradili podobno toplarno, kot stoji v Lenartu.
Arhiv Jkp Slovenj Gradec

Ob obstoječi toplarni na Štibuhu bo do leta 2021 zrasla nova kotlarna na lesno biomaso. Zgradilo jo bo Javno komunalno podjetje (JKP) Slovenj Gradec. Naložba, ocenjena je na dva milijona evrov, naj ne bi podražila ogrevanja, prav tako ne dodatno obremenjevala okolja. "Onesnaženje bo na nivoju enega do dveh hišnih dimnikov," razlaga direktor slovenjgraške komunale Jože Dvorjak.

Ne bodo dodatno obremenjevali okolja

Poleg obstoječe toplarne na Štibuhu bodo v dveh letih zgradili nov objekt, kotlarno na lesno biomaso. Zemljišče so kupili že lani. Letos bodo pridobili gradbeno dovoljenje, do konca leta želijo začeti gradnjo. Dvorjak pove, da bodo v kotlarno vgradili najboljšo razpoložljivo tehnologijo na tržišču. Želijo namreč doseči dober izkoristek kotla in čim manjše vplive na okolje. "Okolja ne bomo dodatno obremenjevali. Na izhodu dimnika bo manj kot pet miligramov prahu na kubični meter zraka, zakonsko dovoljena meja je 20 miligramov, in manj kot 100 miligramov ogljikovega monoksida (zakonska meja je 150 miligramov)," pojasnjuje Dvorjak.

Jože Dvorjak
Jasmina Detela

Cel Slovenj Gradec bi oskrbovali iz virov v Suhem Dolu

Drugi večji projekt je gradnja čistilne naprave za pitno vodo z ultrafiltracijo skupaj z gradnjo manjkajočih vodovodov, ki je vreden 3,6 milijona evrov. Glavni vodooskrbni viri za slovenjgraško občino so na območju Suhega Dola. "Vodni potencial je velik, so pa viri po večini površinski in tako zelo dovzetni za vremenske in druge zunanje vplive. Želja je, da se ti viri kvalitetno očistijo in se nanje vežejo drugi uporabniki, ki se zdaj napajajo iz drugih vodnih zajetij. Dolgoročno želimo, da bi cel Slovenj Gradec oskrbovali iz vodnih virov v Suhem Dolu," pojasnjuje direktor. Čiščenje vode na novi čistilni napravi bi potekalo z ultrafiltracijo. S filtri bi očistili vodo, kar se tiče motnosti in tudi prisotnosti bakterij. Zdaj to poteka tako, da na terenu izločajo onesnažene vodne vire in v primeru onesnaženja dodajajo klor. Z uspešnim dokončanjem projekta bodo lahko uporabnikom pitno vodo distribuirali brez stalnega kloriranja.
Naložba je ocenjena na 3,6 milijona evrov, za čistilno napravo - zgradili jo bodo v Suhem Dolu - bo potrebnih 2,6 milijona evrov, razliko bodo porabili za gradnjo manjkajočih vodovodov na območju Legenske planote, Gmajne, Mrakovega hriba in Brd ter povezave Šmiklavž-Dobravska vas. Za projekt pričakujejo okoli 80 odstotkov nepovratnih sredstev. Potrebno dokumentacijo že pripravljajo, dela bi začeli sredi prihodnjega leta.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta