Cimosovi delavci v Vuzenici na opozorilni stavki: "Ne zahtevamo 3000 evrov na mesec, ampak minimalno plačo"

"Jezni, razočarani in potrti," je vzdušje med delavci Cimosovega obrata na Vuzenici kratko, a jedrnato opisala Klavdija Verdnik, ena izmed delavk enega od obratov družbe Cimos, ki zaposluje približno 300 delavcev. Sindikat Cimosovih delavcev je namreč danes organiziral dvourno opozorilno stavko. Razlog zanjo je dolgotrajno nesoglasje med delavci in vodstvom glede dviga plač in uvedbe novega plačnega sistema, zaradi česar med zaposlenimi vlada nezadovoljstvo.

Upali so, da bodo našli rešitev

Stavka, ki se je odvijala v obratih v Vuzenici in Senožečah, je bila napovedana že spomladi, vendar so jo takrat začasno ustavili, saj so upali na dogovor. Žarko Martič, vodja stavkovnega odbora in predsednik sindikalne podružnice SKEI Cimos, je za Večer pojasnil, da so si delavci prizadevali za dogovor s predstavniki vodstva, a se to ni zgodilo. "Upali smo, da bomo našli rešitev, a smo po šestih mesecih pogajanj ostali brez napredka. Vodstvo zavrača dvig plač, saj trdijo, da so že izpolnili vse zakonske obveznosti," je dejal Martič. Stavkovni odbor tako zahteva takojšnjo prenovo plačnega sistema, ki bi izenačil najnižje osnovne plače z minimalno plačo v državi. Poleg tega želijo delavci, da bi se tudi ostale plače ustrezno prilagodile. Delavci pričakujejo, da bo delodajalec ovrednotil njihova delovna mesta in poskrbel za prerazporeditev delovnega časa skladno z zakonom.

"Zahtevamo tisto, kar nam pripada - pošteno plačilo za opravljeno delo. Ne zahtevamo 3000 evrov na mesec, ampak minimalno plačo," je odločno dejala Verdnikova. Čeprav so bile plače marca letos povišane za deset odstotkov namesto načrtovanih šest odstotkov, okoli 240 delavcev še vedno prejema minimalno plačo ali dodatek do minimalne plače, je pristavila. Ta situacija dodatno prispeva k nezadovoljstvu med zaposlenimi. "Včasih res ne veš, ali bi šel v službo ali bi raje ostal doma," je priznala Verdnikova, ki je nad delodajalcem globoko razočarana. Delavce pa poleg tega skrbi tudi prihodnost obrata v Vuzenici. "Grozijo nam s selitvijo proizvodnje, a ne povedo jasno, kaj se bo zgodilo z nami. Če nas bodo zaprli, nas bodo pač zaprli, a se bomo dotlej vsaj borili za svoje pravice. To je edino, kar nam še ostane," je skrušena dejala ena izmed zaposlenih.

Selitev programov v Bosno in Srbijo?

Martič je poudaril, da se je za podporo stavki opredelilo okoli 300 zaposlenih, kar kaže na široko podporo zahtevam sindikata. Opozoril je tudi na dodatne težave, ki so se pojavile, ko je vodstvo podjetja odpovedalo kolektivno pogodbo. "Ta odločitev le še stopnjuje konflikte med zaposlenimi in vodstvom ter veča negotovost med delavci," je pojasnil Martič. Poleg tega se delavci soočajo z negotovostjo glede prihodnosti obratov v Sloveniji. Martič je razkril, da so govorice o selitvi proizvodnih programov postale realnost, saj je vodstvo podjetja napovedalo premik petih programov v Bosno in Srbijo. "Ne vemo, kaj bo s presežnimi delavci, kar le še poglablja občutek negotovosti," je dodal Martič. Podjetje Cimos, ki je od leta 2022 v lasti nemškega finančnega sklada Mutares, je že dlje časa v finančnih težavah, kar je povzročilo tudi selitev dela proizvodnje iz Slovenije. Martič je opozoril, da vodstvo delavcem ni zagotovilo nobenih informacij o dolgoročnih načrtih za ohranitev delovnih mest v Sloveniji. "Lastniki nam niso podali nobenih zagotovil, kaj bo z nami. To je nesprejemljivo," je poudaril.

Kljub vsem težavam delavci ostajajo odločni. "Če nam vodstvo ne bo prisluhnilo, bomo stopnjevali stavko," je napovedal Martič. Po končani opozorilni stavki se bodo delavci sestali in se pogovorili o naslednjih korakih. "Pripravljeni smo se boriti do konca, ker je to vse, kar nam še ostane," je zaključil. Verdnikova in njeni sodelavci si želijo predvsem poštenega plačila in jasnih odgovorov glede prihodnosti njihovih delovnih mest. "Ne moremo delati v takšni negotovosti. Delodajalci morajo razumeti, da si zaslužimo vedeti, kaj nas čaka," je še dodala.