Jasmina Detela
Hmeljišča oziroma njihovo škropljenje v Slovenj Gradcu in okolici še vedno razburjajo nekatere občane. Kot je znano, se hmeljarji niso odzvali na pobudo slovenjgraške mestne občine, da jim sproti sporočijo napovedi škropljenja, ki bi jih občina po tem objavila na svojih spletnih straneh. Z izjavo za javnost so se zdaj oglasili še predstavniki Civilne iniciative za varovanje okolja in zdravja občanov (Civoz).
Bi obveščanje pomirilo spor?
"Sprašujemo se, zakaj se uporabniki fitofarmacevtskim sredstev (FFS) tako otepajo tega minimalnega koraka, a hkrati nujnega, ki bi omogočil, da se ljudje ne izpostavljajo FFS, zaščitijo svoje živali in vrtnine. To svetuje tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Ne nazadnje bi to tudi zelo verjetno vsaj nekoliko pomirilo ljudi in pripomoglo k vzpostavitvi normalnega dialoga med vsemi stranmi. Nasprotovanje obveščanju oziroma posredovanju informacije kje, kdaj in s čim se bo tretiralo obdelovane površine, kvečjemu poraja dodatne dvome in vzbuja prepričanje, da se morda informacije namenoma prikrivajo," so zapisali v Civozu. Dodajajo še, da v današnjem času, ko je informacijska tehnologija prepletena z našim vsakdanjim življenjem in je pretok informacij preprost, odpade izgovor, da bi obveščanje povzročilo dodatno delo ali stroške.
Obveščajo po zakonu
Hmeljarji Mislinjske doline so ponovili že znano, da obveščajo po zakonu in tiste posameznike, ki to želijo. Občine pa da ne obveščajo predvsem zaradi peščice posameznikov, ki o njihovem načinu kmetovanja ter o hmeljarjih in njihovih družinah širijo laži, namerno strašijo ljudi in jim kratijo pravico do nemotenega kmetovanja z uničevanjem pridelka, nedovoljenim snemanjem in slikanjem. "Če kdo želi prejemati obvestila glede datumov škropljenja, lahko pokliče lastnika hmeljišča, ki mu bo posredoval vse informacije. Večina sosedov sicer pravi, da jih pred škropljenjem ni treba obveščati," v imenu hmeljarjev pove Andreja Hace.
Datuma občina ne razkriva
Prihodnji teden se predstavniki Civoza sestanejo tudi s slovenjgraškim županom Tilnom Kluglerjem. "Z aktivnostmi občine nismo zadovoljni. Župan se sicer trudi, a konkretnega učinka ni. Dogovoriti se je treba tudi glede monitoringa tal, pridelkov in zraka. Po naših podatkih nekateri pridelovalcev hmelja nasprotujejo monitoringu v Šmartnem pri Slovenj Gradcu, češ da je zaradi prizadetosti hmelja po toči potreben poseben tretma rastlin," pravi predsednik Civoza Peter Metulj.
Če se na sestanku pri županu ne dogovorijo za ustrezno rešitev, tudi glede omejitve območij trajnostnih nasadov v občinskem prostorskem načrtu, Civoz napoveduje celo možnost vložitve pobude oziroma zahteve za razpis referenduma. Referendumsko vprašanje še ni oblikovano, verjetno pa bo v smeri, ali naj se prepove hmeljarstvo v Mislinjski dolini.
Občina ne razkriva urnika meritev, ker si ne želi motenja procesa
