Urška Polanc
Čeprav je delo v nujni medicinski pomoči (NMP) priljubljeno, zaposlenim z leti prinaša številne stresne situacije. Da so najhujše intervencije še vedno tiste z otroki, ko naglo obolijo ali pa jih je treba oživljati, pravi Miha Čoderl, ki se v Zdravstveno-reševalnem centru Koroške (ZRCK) s takšnim delom sooča že osem let.
Stiske logične
Ne glede na naravo dela pa je kadrov dovolj, iz nenujne medicinske pomoči bi vsi radi prišli na nujno, pojasnjuje direktorica ZRCK Marijana Kašnik, ki ugotavlja, da gre za nekakšno poklicno kulturo reševalcev. "Pri nenujnih prevozih gre le za prevoz iz točke A do točke B, medtem ko je pri nujnih več izzivov. Nikoli ne vemo, kaj nas čaka v dnevu, kakšna bo intervencija," je dejal Čoderl, ki ugotavlja, da mlade reševalce na začetku poti pritegnejo tudi modre luči in sirene, vsak si želi postati del urgentne ekipe.
Nikoli ne vedo, kaj jih čaka ali kakšna bo intervencija
Štirje zaupniki
Čeprav nobena intervencija ni enaka prejšnji, so izkušnje, ki jih pridobivaš z leti, še kako pomembne, razmišlja Čoderl, saj lahko reševalcem velik stres povzroča tudi občutek neznanja. Tudi zato ZRKC prireja številna izobraževanja, tako za zaposlene kot za laike. "Če želimo pomagati, moramo znati, moramo se čutiti močne, sposobne," je dejala Kašnikova.
