Jasmina Detela
Koroški regijski center za ravnanje z odpadki (Kocerod), ki deluje že osmo leto, je od nedavnega bogatejši za nov poslovno-skladiščni objekt. Zgradili so ga v neposredni bližini obstoječih objektov v Mislinjski Dobravi, v njem bodo začasno skladiščili komunalno embalažo in zagotovili celovito obdelavo kosovnih odpadkov. Okoli milijon evrov vredno naložbo so financirali iz lastnih sredstev amortizacije.
Paneli in zelena streha
Gradnjo objekta so podprle tudi ustanoviteljice regijskega centra - koroške občine. Slovenjgraška mestna občina jim je prepustila del zemljišča in s prostorskim posegom omogočila umestitev objekta za tovrstno dejavnost. "Doslej smo imeli izredno majhen prostor in nismo mogli celovito obdelovati kosovnih odpadkov. V novem objektu je prostora dovolj, čakamo še na ustrezne naprave, tako bomo manj tega odpadka odlagali in sežigali. Trenutno ga več kot 50 odstotkov ne moremo predelati, v prihodnosti pa želimo tudi iz kosovnih odpadkov potegnili vse surovine, ki jih je mogoče reciklirati," pojasni direktor Koceroda Ivan Plevnik.
Spodbuditi želijo krožno gospodarstvo recikliranja surovin
Zbiranje kosovnih odpadkov
V oktobru in novembru sta na več lokacijah organizirana zbiranje in odvoz kosovnih odpadkov, občine oziroma krajevne skupnosti so o terminih obvestili. V kontejnerjih zbirajo kovine, odpadno električno in elektronsko opremo, drug kosovni odpad in les. Prevzem odpadkov poteka pod nadzorom komunalnih delavcev, ki prevzemajo samo kosovne odpadke.
Pri sežigu odpadkov država odpovedala
V osmih letih delovanja Koceroda so vsa zdaj že nekdanja štiri koroška odlagališča zaprta in sanirana, v novozgrajenem centru skupaj z novim odlagališčem pa so s predelavo odlaganje odpadkov zmanjšali s prvotnih 85 na manj kot 20 odstotkov vhodnih količin. V teh letih je bilo veliko storjeno tudi pri gospodinjstvih. Uvedeno je bilo ločeno zbiranje odpadkov, občani se prav tako vedno bolj zavedajo pomena odgovornega ravnanja z odpadki, tudi s skrbjo za njihovo pravilno ločevanje. Plevnik izpostavlja, da so Korošci med redkimi v Sloveniji, ki v zadnjih letih komunalne embalaže niso kopičili na odprtem in v neustreznih prostorih.
Še vedno je kritičen do sežiga odpadkov, kar je državna javna služba: "Stanje na področju sežiga odpadkov je v Sloveniji katastrofalno in se še slabša. Tukaj je država tista, ki je v celoti odpovedala, saj ni izpolnila svoje naloge. Ja namreč nosilka gospodarske javne službe, pa pravzaprav ne ve, kaj se s sežigom dogaja. Tujci so prepoznali našo šibko točko in so cene za sežig v enem letu enormno povečali, zrasle so tudi za 100 odstotkov. To pomeni višje stroške. Ker cen za uporabnike ne moremo tako povečevati, iščemo notranje rezerve in poskušamo povečevali lastne prihodke. Dolgoročno pa to ni vzdržno."
