Državno podjetje pri licitaciji lesa kopira idejo koroške regije, kjer nad konkurenco niso navdušeni

V Slovenj Gradcu se pripravljajo na že 16. licitacijo vrednejšega lesa, ki bo letos potekala na travniku ob Podgorski cesti. Lastniki gozdov že kličejo in se zanimajo glede dovoza hlodovine, prve tovornjake s hlodi naj bi sprejeli v začetku januarja, precej zanimanja je tudi med kupci. "Vse poteka v smislu, da dražba bo," je odločen Jože Jeromel iz Društva lastnikov gozdov Mislinjske doline, ki licitacijo organizira skupaj z Zvezo lastnikov gozdov Slovenije in Zavodom za gozdove Slovenije. Se je pa zanjo letos prvič odločilo in jo nedavno tudi izvedlo podjetje Slovenski državni gozdovi (SiDG).

Pomembno je sodelovati in si pomagati?

Tokrat je bil na voljo les iz državnih gozdov, ne izključujejo pa možnosti, da bi vključili tudi lastnike zasebnih gozdov. Da so idejo oziroma ta način prodaje najboljše slovenske hlodovine kopirali od organizatorjev v Slovenj Gradcu, ne zanikajo, napovedujejo pa, da bodo tudi letos (že tretjič zapored) sodelovali na dražbi vrednejše hlodovine v Slovenj Gradcu. "Licitacije na Koroškem ne jemljemo za konkurenco niti ni osnove, da bi organizator koroške dražbe jemal naše dražbe za konkurenco. Glavni direktor SiDG Robert Tomazin pravi, da je pomembno, da med seboj sodelujemo in si pomagamo. Zavist kvari konkurenčno sposobnost Slovenije," so pojasnili v SiDG.

Nad njihovo potezo so manj navdušeni v Slovenj Gradcu. "Seveda je to neke vrste konkurenca. Malo sem žalosten, sploh ker so kopirali naše dokumente in tudi pravila licitacije. To se mi ne zdi čisto korektno, tudi zato, ker nas glede tega nihče ni obvestil ali kaj vprašal," je dejal Jeromel, ki doslej ni razmišljal o tem, da bi projekt pravno zaščitil. Bodo pa v bodoče razmislili v tej smeri, doda.

Da so pravila licitacije, ki jo je organiziral SiDG, podobna pravilom licitacije v Slovenj Gradcu in vsem licitacijam v Evropi, pritrdijo v SiDG: "Določene specifike izhajajo iz pravil prodaje, ki nam jih predpisuje vlada kot skupščina. Po naših informacijah so bila pravila, ki se uporabljajo na dražbi v Slovenj Gradcu, pridobljena v okviru čezmejnega projekta, ki ga je takrat izvajal Kmetijsko-gozdarski zavod Maribor v sodelovanju z Gozdarskim inštitutom Slovenije, Štajersko kmetijsko-gozdarsko zbornico (Landwirtschaftskammer Steiermark) in Lesnim grozdom dežele Štajerske (Holzcluster Steiermark). Projekt je bil v celoti financiran iz sredstev EU - Sklada za regionalni razvoj - čezmejni program Intererg Slovenija-Avstrija, zato si jih po našem mnenju ne more nihče lastiti."

Na dražbi, ki so jo organizirali, zasebni lastniki niso sodelovali, kako bo v bodoče, se bodo še odločili. "Presenetil pa nas je odziv zasebnih lastnikov po objavi informacije o licitaciji, saj se jih je oglasilo veliko, ki so izkazali interes, da bi se v prihodnje pridružili licitaciji. Ali in če da, kdaj bi se to lahko zgodilo, je še preuranjeno govoriti. Omenimo samo, da je tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Jože Podgoršek podprl idejo, da poskušamo v licitacije vključiti tudi lastnike zasebnih gozdov in jim tako pomagamo doseči boljše cene za njihov les," so sporočili iz SiDG. Načrtujejo, da bodo podobne dražbe organizirali dva- ali trikrat na leto, v vmesnem času pa vrednejšo hlodovino prodajali še na spletnih dražbah.

Kupci želijo večje količine lesa na enem mestu

Tako drobljenje bi lahko vplivalo negativno, saj kupci iščejo večje količine lesa na enem mestu, poleg tega bi se lahko zgodilo, da bi dolgoročno začelo zmanjkovati vrednejšega lesa, pa opozarja Jeromel.

Nasprotno so v SiDG prepričani, da ne bo zmanjkalo dragocene hlodovine. "Že primerjava med potencialom kvalitetne hlodovine pri redni letni sečnji in količinami, ki so ponujene na dražbah, pokaže, da je ponudba najbolj kakovostne hlodovine na trgu veliko manjša, kot bi lahko bila." Zapisano podkrepijo s številkami: v Sloveniji se je lani posekalo več kot 4,2 milijona kubičnih metrov gozdnih lesnih sortimentov. Od tega je 60 odstotkov hlodovine, od katere pa je okoli tri odstotke takšne, ki je višje kakovosti in je primerna za prodajo na tovrstnih licitacijah (okoli 75 tisoč kubičnih metrov). Na drugi strani pa - na dražbi v Slovenj Gradcu so kupcem lani ponudili 4067 kubičnih metrov lesa, na naši letošnji v Kočevju in Mariboru pa 640 kubičnih metrov hlodovine. "Skratka, prostora je dovolj za vse. Zagotovo pa rezultati naše licitacije napovedujejo rekorde tudi na licitaciji v Slovenj Gradcu," menijo v SiDG, kjer so na prvi licitaciji ponudili 550 hlodov. Najvišje cene, ki so hkrati tudi rekordne v zgodovini licitacij hlodovine v Sloveniji, so dosegli gorski javorji rebraši. Najdražji je bil hlod z območja Novega mesta, kupec iz Italije je zanj plačal 31.946 evrov ali 18.900 evrov za kubični meter). Veliko povpraševanje in rekorde so zabeležili tudi pri drugih drevesnih vrstah, denimo pri hlodih doba, gradna in macesna.