Tomaž Ranc
Konec oktobra smo ob rušenju "fabriškega plota", ki zaokrožuje gospodarsko območje na Ravnah, na Koroški pokrajinski muzej - Muzej Ravne na Koroškem, Občino Ravne in SIJ Metal Ravne z Večera naslovili vprašanje, ali bi del te ograje lahko ohranili v muzejske namene, pri čemer izvedbo pobude nadgrajujeta Koroški pokrajinski muzej in dr. Karla Oder, doktorica etnologije, zgodovinarka in muzejska svetovalka. Ideji so prisluhnili vsi.
Kako napreduje dogovarjanje o ohranitvi dela "fabriškega plota"?
"Imamo 90 metrov! Dogovorjeno je, da ohranimo del ograje tam, kjer se začne spuščati od ceste proti železarni in gre naprej pravokotno nasproti cerkve svetega Antona. Pogodba med muzejem in SIJ Metalom Ravne je usklajena, pri čemer je sodelovala tudi občina. Zdaj se dogovarjamo še o možnosti, da bi Metal pokril strošek zdajšnje obnove oziroma ureditve te betonske ograje."
Kolikšen je ta strošek? Verjetno ne previsok ...
"Okoli 2500 evrov, saj se lahko uporabijo tudi ohranjeni stebri odstranjene ograje, s katerimi zamenjajo dotrajane. To je zanimiv prostor, ko stopim iz pisarne našega muzeja, nekdanjega 'personala', ga vidim nekako vzporedno z našim prostorom območja stare železarne. To je tudi dovolj za prezentacijo, kakšen plot je zrasel takrat, ko je bila fabrika najbolj v razcvetu."
Kako pa je z možnostjo ureditve parka, onstran ograje, kjer so čudovita drevesa?
"Občina ima to v uvidu, o tem se bomo še pogovarjali. Že zdaj je zunaj nasad, drevored, površino se da urediti s klopcami. "
V teh treh tednih ste gotovo veliko razmišljali o tem, katere muzejske vsebine bi lahko namenili plotu in morebiti tudi parku.
"Na plotu bi lahko imeli informativne table, kjer bi menjavali vsebino. Dajemo lahko informacije o cerkvi, pokopališču, železarni, o mestu Ravne kot zanimivosti za ljudi, ki hodijo mimo in se tam malo zaustavijo."
Table bi bile torej usmerjene proti parku?
"Da. Moram pa reči, da me zadnji čas precej vznemirja tudi vprašanje, da mesto Ravne ni ohranilo nobenega starega pokopališča in na račun tega tudi nima starih nagrobnikov, z napisi imen starih rodbin ali ljudi, ki so prebivali v tem prostoru. Kot da Ravne nimajo zgodovine osebnosti. Kdo ima spomenik v mestu Ravne? Samo Prežihov Voranc v grajskem parku in na Prežihovi bajti in Alojz Kuhar v Kotljah na župnišču, kot da Ravne niso ponosne na posamezne ljudi. V tem parku bi lahko postavili kak tak spomenik."
Podobno kot imajo na Prevaljah "spominski park velikanov" s kipi? Kdo pa bi po vašem sodil v ta nabor velikih osebnosti na Ravnah?
"Zagotovo je to gospodarstvenik Gregor Klančnik, tudi Jurij Thurn, predsednik gradbenega odbora za izgradnjo železnice, on je zgradil pudlarno na Ravnah, tudi Franc Fale je imel pomembno vlogo v železarni in na področju likovne umetnosti ..."
Franjo Malgaj?
"Tudi Malgaj, ker na Dobrijah nima doprsnega kipa. Nabor je lahko širši, iz prve roke ga vežem bolj na železarsko in jeklarsk
V knjigi Prevalje po starih sledeh Dragomirja Benka in Davorina Benka ste pisali o Rosthornih, ki so imeli na Prevaljah pomembno železarno za izdelavo železniških tračnic v monarhiji, medtem ko Thurnova pudlarna na Ravnah sodi v čas po Rosthornih na Prevaljah.
"Rosthorni so v evropski prostor prinesli angleško tehnologijo pudlanja jekla ob inovacijah, ki so bile pomembne za svetovni prostor. Prevalje so bile 20 let pred Ravnami. Thurn pa je imel obrate v Črni in Mežici, leta 1807 je odkupil fužine ob reki Meži, na lokaciji, kjer je zdaj kovačnica, tam je nekaj obnavljal, leta 1854 pa dobil državna sredstva, da je zgradil pudlarno na Ravnah. Po kakih dvajsetih letih so začeli izdelovati jeklo v loncih, vrsto specialnega orodnega jekla. V društvu Slovenska pot kulture železa smo nekoč že delali nabor pomembnih osebnosti iz gospodarske zgodovine. Ta košček parka bi lahko za to izkoristili."
"Kujmo železo, dokler je vroče." Kdaj, menite, bi se to lahko realiziralo?
"Če bi pristopili, morda prihodnje leto ali čez dve leti. Zelo pomembno je, da najdemo denar, ker kipi zagotovo stanejo od pet do petnajst tisoč evrov."
Vendarle pa sem videl, da je nekaj družinskih nagrobnikov starih Ravenčanov, ki jih omenjate, pri cerkvi svetega Antona ohranjenih ...
"Nekaj jih imamo tudi v muzeju, v depoju, tudi te bi lahko vrnili v park, namesto da ostajajo v depoju. Možnosti je ogromno."
Občina in SIJ sta nam ob teh idejah prisluhnili. Kako se odzivajo v nadaljnjem razvoju idej?
"Zelo se odzivajo, občina je pomagala pri pogodbi, brez posluha SIJ Metala železarskega muzeja, ki ga imamo, tudi ne bi bilo."
Se vam zdi, da dovolj krepimo zavest o razvoju, vlogi in razmahu teh krajev?
"Zavest počasi raste. Ob odprtju razstave Ko zapoje kovina v Narodnem muzeju v Ljubljani sem se postavila ob Rosthorna, in ko sem se pogovarjala z ljudmi, so se čudili, kdo je, ker dejansko niso vedeli, da je imel prvo železarno za železniške tirnice na območju avstrijske monarhije, njeni tiri so bili postavljeni v Avstriji, severni Italiji, na Češkem ..."
Je pa kljub slovesu propadla?
"Drži, to, da so jo leta 1899 zaprli, pa je bila odločitev velikega koncerna, kot če bi se danes SIJ odločil zapreti Acroni na Jesenicah ali Metal na Ravnah. Večjo pozornost so dali Donawitzu pri Leobnu, kjer je še danes železarna in imajo metalurški muzej, kjer najdete tudi veliko slovenskih imen, imen slovenskih delavcev."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
