Tomaž Ranc
Geopark Karavanke, ki združuje devet avstrijskih in pet koroških občin ter muzejske in turistične partnerje, kot so Muzej Podzemlje Pece iz Mežice, Obirske jame iz Železne Kaple in pliberško podjetje Franza Skuka, je proslavil desetletnico delovanja. Začetki čezmejnega sodelovanja s prvimi neformalnimi sestanki sicer segajo že v leto 1985, nato se je leta 2004 pričela prva bilateralna oblika sodelovanja Dežele pod Peco, leta 2013 pa se je sodelovanje oblikovalo v "delovno skupnost". Med mejniki sta vsaj začetek sodelovanja v mreži Unesco globalnih geoparkov leta 2015 in statusno preoblikovanje v EZTS – Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje. Prav to naj bi še olajšalo sodelovanje na gospodarskem, socialnem in teritorialnem območju, kjer živi 53.000 ljudi.
Doslej se je geopark ob mežiškem muzeju Podzemlje Pece naslonil zlasti na črpanje denarja za turistične projekte iz razpisa Interreg Slovenija/Avstrija, iz katerega so zrasli Geodom - interaktivni muzej s panoramsko restavracijo na Peci, jeklenica Olimpline v Črni na Koroškem, informacijske točke in drugo. Njegov pomen pa je prepoznal tudi minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan, ki je v imenu vlade Korošcem čestital in izrazil veselje ob aktivnosti, ki ne le poudarja izjemne naravne danosti s pestro geološko zgradbo in bogatim rastlinskim in živalskim svetom, ampak poudarja pomen sodelovanja. Glede na to, da je to območje, odmaknjeno od centrov, pa da je nujna podpora obeh držav za krepitev identitete.
Brežan o tretji osi: o problemih za skupno mizo
Ministra Brežana smo v Tihoji povprašali tudi, kaj bo ministrstvo naredilo, da bi pospešilo projekt gradnje tretje razvojne osi, kjer je ministrica Alenka Bratušek napovedala zamik, aprila pa novo časovnico. "Z ministrico smo se pogovarjali, da bomo na nekoliko drugačen, bolj sodelovalen način zastavili sodelovanje tudi med ministrstvi pri teh strateških projektih, da bomo v okviru delovne skupine skupaj naslovili te probleme in poskušali priti najprej do tega, da razumemo eden drugega in da vemo, kaj dela investitor, kaj dela naše ministrstvo, ki te projekte umešča, in tako pohitrili postopke." Na vprašanje, ali lahko pritrdi, da se zatika pri okoljevarstvenih soglasjih, pa je dejal: "Postopki umeščanja v prostor so kompleksni z več vidikov, ne samo okoljevarstvenega, ampak tudi lastništev in družbene sprejemljivosti določenih projektov. Vemo, kako se lahko na različne načine zapleta pri večjih infrastrukturnih projektih, zato je treba te probleme, različne vidike in tudi interese, ki se v prostoru soočajo, razumeti, jih postaviti za isto mizo in na ta način priti do čim hitrejših rešitev," je odgovoril. O časovnici pa ni želel govoriti. Bo pa ta četrtek na gradbišču Janina pri Podgorju zaradi zamikov protestni shod v organizaciji SDS Koroške.
Brežan: Geoparki kot krajinski ali regijski parki?
Ministra smo zato vprašali, kako vidi možnost financiranja nadaljnjih projektov tudi od države Slovenije. "Gotovo bo novi Interregov program med Slovenijo in Avstrijo priložnost za Geopark Karavanke. Z vizijo in izkušnjami, ki jih imajo, bodo, o tem sem prepričan, uspešni. V sistemu financiranja iz slovenske državne ravni pa zdaj še nimamo možnosti, da bi v okviru zavarovanih območij financirali tudi geoparke tako kot financiramo krajinske ali regijske parke. Naloga našega ministrstva je, da skupaj s sodelavci in predstavniki geoparka pogledamo, kje lahko najdemo kakšno možnost za podporo takim uspešnim projektom, ki so lahko zgled tudi drugim območjem, predvsem obmejnim. Je pa glede na to, kar vidim na terenu, kako se soočajo z razvojnimi izzivi, kako imajo zastavljeno razvojno vizijo, vredno vložiti resen napor, da vidimo, kako lahko take pozitivne zgodbe podpremo," je odgovoril Brežan.
Rožen: Prva prijava v Interreg
Predsedovanje upravnemu odboru EZTS je za obdobje 2023-2026 zdaj prevzela slovenska stran - iz rok župana Suhe/Neuhaus Gerharda Visotschniga je formalno krmilo v rokah ravenskega župana Tomaža Rožena, ki je predstavil vizijo 2033+. "Prav 28. februarja oddajamo prvo prijavo za projekte v novem razpisu programa Interreg Slovenija/Avstrija 2021-2027, v kateri sodeluje vseh 14 občin. To bo naša prva poteza letos. Gre za nov sistem povezovanja znotraj geoparka in krepitev turističnih informativnih centrov na Prevaljah, v Mežici in Črni, na Ravnah pa nameravamo za del tega denarja urediti nov informacijski center za vode v pritličju nekdanjega SDK," je povedal Rožen. "Projekt, ki ga prijavljamo, je vreden 1,8 milijona evrov in je namenjen razvoju zelenega turizma oziroma zelene destinacije. Vse to, kar že delamo, želimo izpeljati še bolj učinkovito. Oblikovati želimo jasne pakete s prenočitvenimi ponudniki z rezervacijami za ciljne skupine, največja investicija iz tega naslova pa bo nov center o vodnih virih na Ravnah. Želimo, da to ni le razstavišče, ampak tudi info točka za goste," je prijavo podrobneje komentiral Gerald Hartmann, vodja Geoparka Karavanke. Za ravenski projekt je predvidenih 300.000 evrov, ali bo na razpisu tudi izbran, bo znano najkasneje sredi junija. Rožen je viziji sicer izpostavil nadaljnjo uveljavitev geoparka kot trajnostne vzorčne regije, v kateri so tudi izgradnja bilateralne poslovne mreže, rešitve na področju mobilnosti in drugo.
Hartmanna smo povprašali tudi o obisku. "Z obiskom sem zelo zadovoljen, saj narašča. Moramo pa biti bolj usklajeni, da bomo imeli več ponudb. Največ gostov ima Peca, ki deluje poleti in pozimi, to je 100.000 letno, me pa zelo zanima, kako se bo poznal obisk Geodoma, kamor prihajajo tudi gostje, ki jih ne zanimajo le smučanje, kolesarstvo in pohodništvo, ampak tudi razstava in kulinarika. Geodom bo do konca zimske sezone odprt čez vikende, za večje skupine pa je mogoč dogovor tudi med tednom," je povedal. Darja Komar, namestnica direktorice Muzeja Podzemlje Pece, pa, da se je lani za klasično rudniško muzejsko turo v Mežici odločilo 10.000 obiskovalcev, za ogled s kajakom ali kolesom pa 7000 ljudi. Lani je bil obisk za 25 odstotkov večji kot leta 2021, medtem ko se je po jeklenici v Črni lani spustilo 3500 ljudi. Po besedah županje Romane Lesjak je bil leto poprej ob turističnih bonih obisk večji.
Negativna politična kampanja v senci
Slovesnosti se je udeležil tudi koroški deželni glavar dr. Peter Kaiser: "Najpomembnejše je, da smo sposobni delati preko meja, da delamo skupaj. To čezmejno sodelovanje je res dober primer za vso Evropsko unijo. Tudi finančno moramo članice - države ali regije - podpirati teh 14 občin, ker ideja je tesno sodelovanje. Mislim, da je vredno tako združevati Evropo. Turizem je pri tem zelo pomemben, še posebno v prostoru s stoletno skupno identiteto, gorami, narodom in zgodovino regije. Kombiniranje vsega tega s turizmom bi morala biti ena najpomembnejših smeri za naprej." Se je pa tokrat v politični kampanji pred deželnimi volitvami na Koroškem pojavila tudi negativna kampanja mladih svobodnjakov proti "slovenizaciji" Koroške. "Ti mladi politiki prihajajo iz tako imenovane svobodnjaške stranke, ampak so stari po načinu razmišljanja kot tudi pri sloganih. Sem popolnoma proti temu, protestiral sem in obsojam take izjave," je dejal Kaiser.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
