Nejc Strojnik
"Če ste dovolj pogumni, se lahko kasneje odpravimo v naš obrat v Žerjav, da boste na lastne oči videli, kakšno je stanje," je pred tiskovno konferenco dejal glavni izvršni direktor družbe TAB Roman Burja. Do Mežice, kjer ima družba sedež, se da priti preko sosednje Avstrije, proti Žerjavu in Črni spuščajo le intervencijska vozila in vozila z dovolilnicami. In prav v tistih koncih ima družba TAB, največji zaposlovalec v zgornji Mežiški dolini, svoja dva ključna obrata. "Situacija je še vedno kritična in zelo resna. V ponedeljek smo začeli čiščenje obrata v Žerjavu, kjer proizvajamo industrijske baterije, v sredo še čiščenje obrata v Črni, v Mušeniku, kjer imamo proizvodnjo startnih baterij. Svetla plat je, da na obratu MPI v Žerjavu, to je obrat za reciklažo baterij, hvala bogu ni večje škode, prav tako je ni na obratu na Prevaljah, kjer smo začeli proizvodnjo litij-ionskih baterij. Nas pa na Prevaljah nekoliko skrbi plaz, ki bi lahko imel posledice tudi za nas," razloži direktor.
Kdaj bodo zagnali proizvodnjo?
Trenutno prihod na delo še ni mogoč, obrata v Žerjavu in Mežici sta odrezana od sveta. Kolikor gre, delajo od doma, prav tako bodo izkoristili mehanizem čakanja na delo. "Smo pa zaposlene, tiste, ki jim razmere to dopuščajo, prosili, da pridejo pomagat pri čiščenju obratov. Odziv je bil glede na situacijo zelo dober, vidna je pripadnost. Vsem se bi rad zahvalil, da žrtvujejo svoj čas in energijo, da vzpostavimo stanje, kot smo ga imeli pred poplavami. Na žalost je veliko naših sodelavcev škodo utrpelo tudi doma, kar morajo, in prav je tako, prioritetno rešiti. So mi pa že rekli, da takoj, ko doma uredijo, pridejo pomagat v tovarno," je vesel Burja.
V obratu v Žerjavu je bilo več kot meter vode, trenutno je še ogromno naplavin, blata, mulja, vej, hlodov, kamnov ... "Zdaj je že tisočkrat bolje, kot je bilo v ponedeljek," ob sprehodu skozi proizvodnjo pripomni direktor. Še hujše je v obratu v Črni, kjer je skozi tekla reka Meža, ki je pravzaprav kar zavzela del proizvodnje. "Vsi pa vemo, da je zagon, če je oprema zalita z vodo težaven, včasih nemogoč," doda Burja. Trenutno prioritetno rešujejo, da bodo v vseh obratih imeli pitno vodo, elektriko in da bodo vzpostavljene cestne povezave. Trenutno je velik izziv prehajanje ljudi po dolini. V družbi ocenjujejo, da bi lahko proizvodnjo na Prevaljah zagnali 16. avgusta, v Žerjavu pa pet dni kasneje. "Še dobro, da je bil obrat v Žerjavu poplavljen samo na levi strani reke Meže, na desni strani je višje, tam poplav nismo utrpeli. Nam je pa porušilo most čez Mežo. Sanacija v Črni bo bolj zahtevna, ocenjujemo, da bi proizvodnjo tam lahko zagnali čez deset tednov, trenutno preučujemo možnost postopnega zagona," pove Burja.
Pomembna vloga lokacije v Makedoniji
Od vlade zahtevajo, da čim prej vzpostavi primerno cestno infrastrukturo, da bo vožnja po dolini varna. Prav tako od nje pričakujejo pomoč v obliki ugodnih kreditov in sofinanciranja nove opreme. "Bojim pa se, da bomo mi prej očistili vse obrate, preden bomo od vlade dobili cesto, ki bo prevozna tudi za vlačilce. Do zdaj zgornje Mežiške doline ni zapustil še niti en vlačilec, vsi pa vemo, da je transport ključnega pomena. Tako za industrijo kot za ljudi, ki živijo tukaj," je konkreten direktor, ki pozdravlja mehanizem čakanja na delo. Čeprav je pričakoval, da bo država čakanje sofinancirala v 100 odstotkih. "Škoda na naši infrastrukturi, na repromaterialih, surovinah, opremi je ogromna, večmilijonska, če ne celo desetmilijonska. Medtem dobivamo veliko ponudb za pomoč, iz Slovenije in iz tujine, ogromno kolegov, sodelavcev, partnerjev nam pomaga pri čiščenju." O tem, kako dolgo bodo zaposleni na čakanju in kdaj bodo delovna mesta spet popolnjena, je še prehitro govoriti, direktor pa ob tem ocenjuje, da potrebe po zmanjšanju zaposlenih ne bo. Ob tem tudi pričakuje, da kdo od predstavnikov vlade pride do njih. "Ne da se vozijo s helikopterji, naj pridejo sem, po isti cesti kot mi, navadni smrtniki, pa da vidijo iz prve roke, kako se dela z lopato. Presenečen sem nad (ne)odzivom vlade, da pride pogledat enega največjih gospodarskih subjektov v regiji."
O katastrofi, ki se jim je zgodila, so nemudoma obvestili tudi kupce, s katerimi so v rednem kontaktu. Nekaj premostitvenih zalog imajo, te sodelavci zdaj popisujejo. Natančnih informacij kupcem še ne morejo dati, direktor pa se boji, da bi lahko zaradi slabih infrastrukturnih povezav kupci šli tudi drugam. "Podobno je bilo, ko se je začela energetska kriza, ko je bila vlada prepočasna in z neustreznimi ukrepi postavila slovensko gospodarstvo v zelo nekonkurenčen položaj v primerjavi s preostalim svetom. Takrat smo videli, da kupci določeno mero zvestobe ohranjajo, ne pa v celoti," je jasen Burja. V stalnem stiku so tudi z njihovo lokacijo v Makedoniji, kjer so nemudoma začeli povečevanje proizvodnih kapacitet. S tem bomo skušali minimizirati izpad v Sloveniji. "Trenutno ocenjujemo, koliko delavcev potrebujemo, koliko jih je na voljo v Makedoniji, preučujemo tudi možnost, da bi del naših sodelavcev začasno poslali na delo v Makedonijo."
