Jasmina Detela
V Črni na Koroškem danes nadaljujejo z delom oziroma sanacijo po petkovem neurju, ki je prizadelo posamezne dele občine. Sproženi so bili plazovi, potoki so prestopali bregove, zvrstilo se je več hudourniških poplav, zalilo je več stanovanjskih hiš, gospodarski objekt... Nekatere ceste so še vedno zaprte. Škode še ne morejo oceniti, bo pa ogromna, je povedala črnjanska županja Romana Lesjak.
Prebivalcem so poleg gasilcev na pomoč priskočili tudi pripadniki Slovenske vojske s stroji, za kar so jim zelo hvaležni. Odstranjujejo kupe mulja in peska ter se trudijo čim prej vzpostaviti prevoznost vseh cest. Izpostavljajo pa nekateri domačini, zlasti v naselju Spodnje Javorje, da so med vzroki za površinski zemeljski plaz tudi prelivi meteornih vod iz novozgrajenih gozdnih vlak.
Pomagajo gasilci, vojaki..
Posledice neurja si je v soboto ogledal tudi minister za obrambo Marjan Šarec, ki je med drugim dejal, da je petkovo neurje v Črni povzročilo veliko škode, zato so na terenu vse razpoložljive sile. "Če bo zaradi utrujenosti potreba po dodatnem moštvu, bomo aktivirali gasilske enote iz drugih delov Slovenije, ki niso bili prizadeti v neurjih," je dejal Šarec, ki upa, da bo Koroški prizaneseno. Agencija RS za okolje je namreč za danes popoldne za celotno državo izdala oranžno vremensko opozorilo pred nevihtami.
"Ključno je, da nista ogrožena nobena hiša in nobeno človeško življenje, drugo se bo uredilo," je poudaril Šarec. Vojska pomaga tudi še na nekaterih drugih območjih, tudi v Cerknem, kjer pripravljajo načrt, kako odpeljati material z območja soteske, kjer je partizanska bolnica Franja. Je tudi v Vojniku, kjer je podobna zgodba kot v Črni. Vojaki bodo na terenu, dokler bo potrebno, da se vzpostavi normalno življenje.
In kako je s stroški? Kot je povedal minister so z lanskoletno spremembo zakonodaje vzpostavili sistem, kjer občine po naravnih nesrečah pošljejo oceno stroškov glede intervencije. Nekatera poročila občin glede ujm v prejšnjem tednu še čakajo, potem bodo sprožili postopke. Enako bodo storili v primeru ujm v zadnjih dneh. "Intervencijski stroški bodo relativno hitro izplačani, občine se nimajo česa bati, saj to teče že od lani," je zagotovil minister za obrambo.
Je kriva gradnja gozdnih vlak?
Nekateri občani so ministra opozarjali na posege v gozdovih zaradi gradnje gozdnih vlak. "Kriva je gozdna vlaka, ki so jo lani zgradili čez vso območje nad nami. Narejena je tako, da gre gol in dol. Voda se zbira in je kot zbiralnik vode. Že zdaj je vlaka počena na nekaterih območjih, ko bo prišlo do novega velikega naliva, bo vse skupaj zgrmelo v dolino," je kritičen Alojz Gutovnik. Izidor Vajdl je imel veliko srečo, da je pravočasno izkočil s traktorja: "Prvo je mimo hiše drla voda, potem je prineslo še nekaj materiala, saj je zabilo izpust. Mi smo to reševali, čistili strugo, da nam ne dere voda za hišo. Nekaj časa smo delali, pomagali smo si s traktorjem, kar naenkrat je zapokalo. Takoj sem skočil s traktorja in se glasno zadrl pobi bežimo, saj so mi pomagali še štirje sodelavci. Traktor je odneslo, mi pa smo ušli za stotinko sekunde. In to vse zaradi nestrokovnega dela ljudi, ki delajo gozdne vlake in posegajo v našo naravo. To se ne sme več dogajati. Prej nikoli nismo imeli problemov, zdaj nimamo vode ne za sebe, ne za živali." Mnogi prebivalci so prepričani, da to ni naravna katastrofa, temveč posledica posegov človeka v naravo.
"Verjetno to vpliva, kajti drevesne korenine in drevje zemljino vedno zadržujejo. Zakaj je prišlo do tega, verjetno v prvi vrsti zaradi neurja in velike količine vode. Je pa potrebno tudi razmisliti o tem, kako upravlja z naravo," pa je odgovoril obrambni minister.
Po besedah županje Romane Lesjak bo škoda ogromna. Prizadetih oziroma še vedno ogroženih zaradi plazov je okoli deset stanovanjskih ali večstanovanjskih objektov. "Računamo na to, da jih bomo danes 'rešili' na način, da se stanovalci ne bodo več čutili ogrožene," je dejala županja in državo opozorila, da je potrebno razmisliti kako urediti hudournike, saj so ti velik problem. "Če bi imeli pregrade, morda ne bi bilo takšnih posledic za stanovanjske hiše. Še vedno je precej neprevoznih cest. So pa na terenu prisotni gasilci, civilna zaščita, sokrajani, veseli smo, da nam je prišla pomagat vojska, da si je teren ogledal minister. Že s tem, da nekdo pride v občino izkaže neko pozornost, odnos do občanov. Klical me je tudi minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan ter obljubil, da bodo poskušali zagotoviti, da bomo občine dobile predplačilo za sanacijo te velike škode," je povedala županja in se zahvalila vsem, ki so jim priskočili na pomoč.
Da je bila noč kratka, je izpostavil poveljnik PGD Črna Rok Šušel. Z delom so zaradi varnosti gasilcev in občanov prekinili v petek okoli 22. ure. Danes zjutraj okoli sedme ure so bili znova vsi v štabu in razposlali ljudi na najbolj interventne lokacije. "Na terenu je trenutno 25 gasilcev. V petek je bila največji problem evakuacija ljudi. Ko plaz drvi proti hišam, ki so polne otrok, starejših, tudi nepokretnih, to je neopisno," je povedal Šušel.
Že deset let le 'flikajo'
Pomoči pripadnikov Slovenske vojske, na terenu jih je okoli trideset, so domačini zelo veseli. "Zelo težko nama je bilo v petek zvečer. Gledala sva skozi okno in nisva vedela, kaj naj narediva. Poklicala sva gasilce, da so nam priskočili na pomoč. Voda je bilo kolikor hočeš, saj kanal ni več požiral. Klet je še vedno polna vode, zalilo je centralno. Že večkrat se je zgodilo kaj podobnega, a toliko vode še ni bilo. Škodo bomo morali sanirati sami, saj hiša ni zavarovana," sta povedala zakonca Branko in Helena Knez, ki so ju v petek zvečer začasno evakuirali v gasilski dom. "Malo nas je že bilo strah, so rekli, da je od zadaj še en plaz, pa se k sreči ni sprožil. Je pa vremenska napoved slaba, lahko še kaj pride," sta zaskrbljena zakonca, zelo hvaležna gasilcem in vojakom, da so jim priskočili na pomoč pri odstranjevanju vode in zemlje.
"Voda je bila visoka več kot pol metra. Zalila je celotno garažo, oba avtomobila, bomo videli kaj bo, ko se bosta posušila. Komaj smo rešili prašiče. Že deset let prosimo vodnogospodarsko podjetje Drava, naj sanira strugo javorskega potoka. Vsakokrat, ko je malo odtrga, pripeljejo pet tovornjakov skalovja in en tovornjak betona, malo 'poflikajo' in to je to. Struga je zmeraj bolj polna, če ne bodo to rešili, ne vem kaj bo z našimi hišami," je povedal Damjan Šumah.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
