Jasmina Detela
Tudi na že 16. licitaciji vrednejših lesnih sortimentov v Slovenj Gradcu se je najbolje prodal gorski javor rebraš, ki je dosegel rekordno ceno. Kupec iz Italije je zanj odštel skoraj 48 tisoč evrov, kar je nov cenovni rekord v zgodovini licitacij. Pripeljala ga je družba Slovenski državni gozdovi (SiDG), posekan pa je bil v Kočevskem rogu. Dobro so se prodajale tudi druge drevesne vrste, kot so oreh, hrast, graden, gorski brest. Skupno so na letošnji dražbi prodali za kar preko tri milijone evrov lesa. Presenetila je tudi povprečna cena, dosežena za kubični meter lesa, ki presega 450 evrov.
SiDG bo vabil tudi zasebne lastnike
Ne letošnji licitaciji je 836 lastnikov pripeljalo 6345 hlodov v skupni izmeri 6843 kubičnih metrov lesa, kar je po količini druga največja licitacija na Koroškem. Količina pripeljanega lesa je bila največja pred dvema letoma, ko so lastniki ponudili 6970 kubičnih metrov lesa.
"Organizatorji smo pozitivno presenečeni, saj nismo pričakovali takšnih količin, tako velikega števila kupcev in tako lepega izkupička, in to tako pri najvišjih cenah kot pri povprečnih cenah, doseženih za les," je povedal Jože Jeromel iz Društva lastnikov gozdov Mislinjske doline, ki licitacijo organizira skupaj z Zvezo lastnikov gozdov Slovenije in Zavodom za gozdove Slovenije. Po njegovem mnenju je k visokim cenam pripomogla tudi velika konkurenca med kupci, ki jih je bilo letos 56, deset več kot lani. Neprodanih je ostalo le dobrih sto kubičnih metrov lesa.
"Veseli smo, da je zmagovalni hlod iz državnih gozdov. Cena nas je presenetila in je nihče ni pričakoval," je dejal Robert Tomazin, direktor SiDG. To državno podjetje na koroški dražbi sodeluje četrto leto, letos so pripeljali največ hlodovine doslej. Skupaj so kupci za 97,60 kubičnega metra sortimentov iz državnih gozdov ponudili 120 tisoč evrov. Povprečna cena je znašala 1234,98 evra za kubični meter, so pojasnili pri SiDG.
Povprečna cena, dosežena za kubični meter lesa, presega 450 evrov
Kupec iz Italije, ki se ukvarja s predelavo furnirjev, je za hlod iz državnih gozdov ponudil 23.800 evrov za kubični meter lesa, kar je v zgodovini licitacije absolutni rekord, in zanj odštel 47.838 evrov. Razrezali ga bodo v celjski furnirnici Merkscha. Prejšnja rekordna cena za hlodovino na območju Slovenije je znašala 18.900 evrov za kubični meter in je bila prav tako dosežena za hlod gorskega javorja rebraša na licitaciji SiDG v Kočevski Reki konec lanskega leta. Na koroški licitaciji pa je doslej za rekordno veljala cena za hlod, posekan v snežniških gozdovih pred dvema letoma, kupec iz Nemčije je zanj odštel 29.161 evrov (14.414 evrov za kubični meter).
Drobljenje lahko povzroči škodo
Kupec šestih najdražjih hlodov (drugi najdražji hlod je stal skoraj 34 tisoč evrov, njegov lastnik je iz Ljubljane, tretji pa 32.900 evrov, njegov lastnik je iz okolice Zreč), vsi so gorski javorji, je iz Italije. Je pa letos največjo količino lesa - skoraj 1600 kubičnih metrov lesa - kupil slovenski kupec, in sicer v skupni vrednosti skoraj 800.000 evrov, kar je najvišja vrednost na enega kupca. Gre za podjetnika iz bližine Vitanja. Z njim so se organizatorji sestali in zagotovil jim je, da bo ves les predelal v Sloveniji in nato polizdelke prodal v Sloveniji in v tujino, je pojasnil Jeromel.
Dražbo za les iz državnih gozdov je lani prvič pripravil tudi SiDG, zdaj se pripravljajo na drugo licitacijo vrednejše hlodovine, ki bo potekala v Kočevski Reki, Limbušu pri Mariboru in Straži pri Novem mestu. Bo spletna dražba, saj bodo kupci ponudbe za posamezne sklope oddajali zgolj elektronsko. Zaključila se bo 8. marca. "Pričakujemo, da bodo na dražbi sodelovali tudi zasebni lastniki do višine 20 odstotkov lesa," je dejal Tomazin in izpostavil, da bodo letno organizirali predvidoma tri dražbe, kjer bodo ponujene količine bistveno manjše, kot so v Slovenj Gradcu. Zanje so se odločili kot dober gospodar državnih gozdov. Po mnenju direktorja 'državne' dražbe ne predstavljajo konkurence licitaciji v Slovenj Gradcu, čeprav se na Koroškem z njim ne strinjajo. "Slovenjgraška dražba pomeni tradicijo, pomeni možnost srečevanja kupcev in prodajalcev. Tovrstna druženja pozdravljamo, želimo si sodelovati. V SiDG združujemo, le združeni zasebni ponudniki in SiDG lahko pomenimo nekaj v tem delu Evrope," meni Tomazin.
Z njim se ne strinja Jeromel: "Nimamo nič proti, če organizirajo dražbo za les iz državnih gozdov. Če bodo pa začeli na svoje licitacije vabiti zasebne lastnike, bo to pomenilo drobitev licitacij in s tem bo povzročena velika škoda. Nujno je, da se dogovorimo, kako naprej."
V ognju dve železi
Direktorja SiDG smo vprašali tudi glede vzpostavljanja lesnih centrov po Sloveniji. "Njihovo vzpostavitev podpiramo, prav tako na Koroškem, kjer sta v ognju dve železi," je dejal Tomazin. Kot pojasnjuje, bodo prispele ponudbe pregledali ter izbrali najboljše: "S potencialnimi partnerji bomo verjetno ustanovili skupno projektno podjetje, se po petih do osmih letih umaknili ter denar reinvestirali v deficitarno dejavnost na področju gozdno-lesne verige. Ko vprašate za dodano vrednost hloda, pogovarjal sem se z odkupovalcem tovrstnih hlodov, govorijo, da naredijo iz enega hloda trikratno dodano vrednost. Kar pomeni, če je bil naš hlod danes prodan za 47 tisoč evrov, bo na koncu lahko dodana vrednost 150 tisoč evrov." Minister za kmetijstvo Jože Podgoršek je med drugim rekel, da licitacija pomeni izjemno priložnost, da lastniki gozdov prepoznajo pomen gozdnogojitvenih del.
"Le s pomočjo takšnih del lahko na koncu dobimo tako kvalitetne gozdno lesne asortimente, kot so na dražbi v Slovenj Gradcu, ki se lahko prodajo tudi po izjemno visokih cenah, kar je ključno, zakaj je potrebno delati v gozdovih." Izpostavlja še, da narašča povpraševanje po lesu, krepi se lesno-pridelovalni sektor in povečujejo zaposlitve. "Lani smo izvozili verjetno najmanj hlodovine iz Slovenije v sosednje države v desetih ali več leti, kar pomeni, da se krepi gozdno-lesna veriga. Res pa je, da tudi lani nismo posekali več kot 4,5 milijona kubičnih metrov lesa."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
