(FOTO) Ne bodi lutka, bodi lutkar

Da se zavedajo pomena razvoja človeškega kapitala, ob poudarku na stroki tudi odprtosti do drugih področij življenja in kulturnega ustvarjanja, vzgoje v ljudi, ki si upajo razmišljati s svojo glavo in se boriti za svoje vrednote na kulturni način ter jih tudi živeti, je ob premieri lutkovne predstave Sanjam, da … razloge za odločitev sodelovati pri mednarodnem projektu Demokracija & lutkarstvo naštevala Ivanka Stopar, ravnateljica Srednje šole Ravne iz Šolskega centra Ravne. Šola je bila v sodelovanju z Gledališčem dela oziroma Zadrugo Zraven eden od petih projektnih partnerjev.

Lutke kot močno izrazno sredstvo

Lutkovna predstava je nastajala na delavnicah s skupino dijakov, ki so jih z igro različnih demokratičnih vlog na temo identitete, pravic do dela in sovražnega govora vodile Tea Kovše, Katja Vravnik in Nina Stopar, tudi končni scenarij je bil skupinsko delo. "Demokracija se začne pri spoštovanju samega sebe in ljudi, ki so nam blizu, spoštovati pa je treba tudi ljudi, ki so nam v razmišljanju daleč. V tem duhu smo gradili lutkovno predstavo, vsakdo je lahko izrazil svoje mnenje, a na spoštljiv način," je pojasnila mentorica Katja Vravnik, direktorica Gledališča DELA. Dober napotek za življenje nasploh pa je tudi, kar so poudarili ustvarjalci, namreč da ne bodi lutka, temveč lutkar.

V lutkovni predstavi, v kateri so uporabljene metode za razvoj demokratičnih kompetenc, nastopa pet lesenih lutk in dve jekleni, večja in manjša, slednji sta bili izdelani posebej za to predstavo. "Z lutko lahko povemo več in glasneje. Lutke niso igrača, ampak so zelo kompleksno izrazno sredstvo in tudi izdelava lutk je zahtevna in dolgotrajna," je razložila režiserka, dramaturginja in animatorka lutk Tea Kovše, umetniška vodja Gledališča DELA.

Dijaki so lutki izdelali ob strokovnem svetovanju Tee Kovše in Katje Vravnik, pod vodstvom Ivanke Stopar ter pod mentorstvom učiteljev Igorja Kosmača in Slavka Koljibabića, celoten postopek njune zasnove in izdelave pa so dokumentirali v videu. Večjo jekleno lutko, ki meri 70 cm in je votla, so z nekaj modifikacijami izdelali po leseni lutkovni tehnologiji, ki sta jo več kot leto dni razvijala Jure Arnold in Tea Kovše ter se še nadgrajuje. Manjša, 20-centimetrska lutka pa je nastala s kovanjem. Pri lutkovni predstavi z glasbeno spremljavo v živo sodelujeta Uroš Bračič in Aleš Gangl.

Da gre za "preplet kulture, intelektualnega potenciala in izobraževanja", je inovativni projekt tudi v luči več kot 400-letne tradicije železarstva in jeklarstva v Mežiški dolini ocenil ravenski župan Tomaž Rožen in opozoril na nevarnosti pomanjkanja demokracije, avtokracije, ki pogosto vodijo v vojne.

Za razvoj učnih metod o demokraciji

Projekt Demokracija & lutkarstvo financira program Erasmus+ Evropske unije. V njem poleg slovenskih udeležencev z Raven na Koroškem sodelujejo še Malo pozorište Duško Radović in Osnovna šola Ilija Birčanin (Srbija), Interplay Madžarska in KIMI – Vörösmarty Gimnazija (Madžarska), Zentrum polis – avstrijski center za državljansko vzgojo v šolah ter Lutkovno gledališče Lilarum z Dunaja kot vodilni partner. Kot piše na spletni strani projekta, je ta namenjen mladini od 13. do 16. leta, omogoča pa ustvarjalno obravnavo tem o demokraciji in človekovih pravicah ter njihovem pomenu za svobodo in enakost. Pri šolskih urah se mladi seznanijo s tematskim ozadjem, v nadaljevanju projekta pa raziskujejo svoje okolje. Pridobljena spoznanja predelajo v kratkih lutkovnih predstavah. "Umetniške metode lutkovnega gledališča pomagajo izraziti kritična vprašanja, prodreti do bistva tistega, kar je težko povedati, in vnesti odnose v nove kontekste."

Cilj projekta je po eni strani spodbujati razumevanje pomena demokracije in človekovih pravic za ohranjanje miru in kohezije v Evropski uniji, po drugi strani pa razvijati metode poučevanja demokracije in človekovih pravic za učitelje, mladinske delavce, umetnike in zainteresirane javnosti po vsej Evropi. Učne metode, razvite v projektu, bodo po koncu projekta brezplačno na voljo za nadaljnjo uporabo.