Četrt na 21. uro so se Ravne pomikale v neobičajen petkov mir: na ulici v središču smo srečali sprehajalca psov, tekača, ki je lovil zadnje minute do zapovedane policijske ure, nekaj posamičnih sprehajalcev in kolesarjev, ki so urneje pognali pedala, da bi pravočasno prišli do domov - maloštevilne, skratka. Trg je bil skorajda prazen, tih, zvoki iz proizvodenj jeklarskih družb so bili zato še bolj slišni kot sicer. "Hitim, še pet minut imam do doma," je ob prečkanju ceste med govorjenjem po telefonu pripomnila sprehajalka.
Točno ob uri, ko je prepoved gibanja že napočila, pa je bilo, kot bi odrezal: praktično nikogar več na ulicah, le še nekaj avtomobilov, ki so se sicer zgoščeno in s precejšnjo hitrostjo že prej poganjali po glavni cesti v zadnjih še dovoljenih minutah za gibanje na prostem. Podobno tudi v blokovskih naseljih na Javorniku in Čečovju vsaj v prvi uri od začetka policijske ure ni bilo zaznati ljudi, ki bi morebiti ostali zunaj med prepovedjo - srečali smo le nekatere, ki so se odpravljali v nočne izmene služb oziroma se nato z njih vračali. V naši "izvidnici" smo ujeli policijsko patruljo na poti z Raven proti Kotljam, ki je preverjala razmere na terenu; vsaj v tistem času dela s potencialnimi kršitelji omejitve gibanja ni imela. Vsi, ki smo jih srečali, so upoštevali tudi obvezno nošenje mask tudi na prostem.
S psom sta navajena na pozne sprehode
Policista smo srečali tudi v Slovenj Gradcu, nekaj po deveti sta se z "marico" peljala skozi center mesta, ki mu v teh nenavadnih časih naziv mesto glasnik miru še bolj pristaja. Ustavljala se nista, vsaj v naši bližini ne. Kršiteljev nismo zaznali, le tu in tam se je nasproti (ne)upravičeno pripeljal kakšen avtomobil. Še posebej je izstopal (pre)hiter voznik, ki je z nekaj minutno zamudo najverjetneje hitel proti domu. Gospa, ki je sprehajala psa nam je dejala, da sta s psom na pozne sprehode že dolgo navajena in da je, sploh zaradi dejstva, da živi v samem središču, mir na nek način prav prijeten. Navzven mirno je bilo tudi v bližnji bolnišnici, kjer se trenutno zdravi 25 covid bolnikov. Ob našem mimohodu jo je zapuščal starejši gospod. Z masko, kapuco, rokavicami. Spretno se je umaknil na drugo stran ceste, ni mu bilo do pogovora. Bolnišnico je prek parka opazovala gimnazija s športno dvorano, v kateri bi v običajnih razmerah potekala kakšna tekma ali vsaj rekreacija. Gimnazija bo zaradi krompirjevih počitnic mirovala vsaj še en teden. Kako bo naprej, pristojni še ne vedo. Mirno je bilo tudi v bolj stranskih ulicah. Nekaj vzporednic bi lahko potegnili s spomladanskim prvim valom, a takrat vendarle tako prazno ni bilo. Gibanje je bilo res omejeno na občinske meje, toda dovoljeno.
Spokojno je bilo tudi v blokovskem naselju S8. Nekaj oken je bilo odprtih, iz stanovanj pa se sta se slišala klepet in zvoki televizijskega sprejemnika. A nas je ena od stanovalk hitro opomnila, da je v S8 vsak večer tako. Tudi parkirišča, ki jih je po njenem štirikrat manj od avtov, so vsak večer tako polna, je dodala.
Družbo jima je delala žaba
V Radljah pa je petnajst minut pred 21. uro srednješolcema Žanu in Domnu, ki sta na kolesih postajala ob nogometnem igrišču z umetno travo, družbo delala le še žaba, ki je ves čas našega pogovora mirovala na asfaltu. Da je tudi sicer ob takšni uri v Radljah v letošnjem letu tako mirno, nekoliko bolj živahno je bilo poleti, ugotavljata. "Že lep čas se ne družimo, le da sicer lahko zunaj ostajamo kakšno minuto dlje," sta še povedala in se nekaj minut pred deveto s kolesi odpeljala domov.
Na poti do šolskega igrišča, pet minut po deveti uri je domov hitel Anej, skupaj s svojim kosmatincem, ki ga vsak večer odpelje na sprehod. Na ulicah sreča le sprehajalce psov, pravi. Tišina, občasno je mogoče slišati le kakšno tovorno vozilo iz bližnje obvoznice, sva se strinjala. Za 17-letno Mišo, ki se je domov odpravljala nekaj minut po deveti, je ta večer policijska ura nastopila prehitro, saj se je le malo pred tem vrnila iz vožnje, dela namreč izpit za avto. Le nekaj avtomobilov se je peljalo skozi center Radelj, odpeljal je tudi zadnji avtobus.
