Tomaž Ranc
V Slovenj Gradcu so se včeraj kot vsako leto od 1991. tradicionalno srečali policijski veterani vojne za Slovenijo in sedli v spomin na umik jugoslovanske vojske z območja Koroške. Spomin na osamosvojiteno vojno na Koroškem je še živ, četudi imajo osamosvojitelji včasih občutek, da našega zgodovinskega dosežka ne cenimo dovolj navkljub mrtvim in ranjenim na obeh straneh.
Potem ko so osamosvojitelji in domačini v Dravogradu z barikado uspešno zadržali kolono, ki je štela 21 vojaških, tudi oboroženih oklepnih vozil in samohodni top s 136 vojaki in oficirji, in je iz mariborske vojašnice Vojvoda Mišić želela na jugoslovansko-avstrijske mejne prehode (s helikopterjem pa so v Dravograd "dostavili" zvezne miličnike), jo je bilo treba – ko se je napetost končevala in je Slovenija že zmagovala – spraviti s Koroške. In obramba države je sprejela odločitev, da se kolona JLA spusti iz Dravograda naprej in po drugi poti - preko Slovenj Gradca in Doliča - vrne nazaj v kasarno v Maribor. Za to, da ne bi v Slovenj Gradcu vznemirjali ljudi in tudi da bi preprečili morebitne incidente, so za pot izbrali cesto proti Legnu oziroma Kopam.
Spomin, ponos in hvaležnost
"Vsi so šli tu mimo, pred 32 leti je šla zadnja jugoslovanska vojska mimo naše gostilne. Takrat so vojaki stražili okoli naše gostilne, ležali so skriti tukaj v bregu, miličniki in teritorialci, in atek je bil tako vesel, da je šlo tako mirno mimo, da je obljubil, da bo od takrat vsako leto na ta dan našim častil osamosvojitveni pasulj. Žal je letos že 25 let, kar ga ni (znanega gostinca Hinka Murka, op. a.), a midva z možem nadaljujeva tako kot gostinsko tradicijo tudi to, da osamosvojitelje vsako leto povabiva na srečanje k nam na vrt," je povedala Cvetka Murko Hajtnik iz gostilne Murko.
Med gosti je bilo kar osem dobitnikov častnega znaka svobode Republike Slovenije: Rajko Meh, Branko Brezovnik, Otokar Praper, Srečko Bukovski, Željko Kljajič, Jože Košir, Dušan Ferenčak in Zlatko Halilovič. Čustev in spominov je vedno na pretek.
"Še vedno ohranjamo spomin na dogodke v času pred osamosvojitveno vojno, v času vojne in po vojni. S tem želimo najprej obuditi spomin na tiste, ki so v času bojev bili mrtvi, ranjeni, hkrati pa smo tudi ponosni na to, kar smo storili za domovino, ter hvaležni, da lahko prenašamo to tradicijo našim rodovom. To zanimivo in zelo prijetno druženje, ki je nastalo kot obljuba žal že pokojnega lastnika gostilne iz tistih časov, pa je za nas ponos, sreča in veselje. Ponavadi nas je od 15 do 20, tisti, ki lahko pridejo v času dopustov, so tu obvezno," pravi Brane Brezovnik iz Mežice.
Pri Murku bodo držali besedo še naprej
Ob zavezi lastnika Hinka Murka iz 4. julija 1991 je bil zraven tudi Halilovič, ki je postregel z anekdoto, ki pomeni, da tudi humorja v času napetosti ni manjkalo.
Kolona je šla leta 1991 mirno mimo Slovenj Gradca, kar je razveselilo gostinca Hinka Murka
"Točno 4. julija smo sedeli tukaj v gostilni Mirko Kokol, načelnik inšpektorata milice, ki je bil naš šef in je vodil vse aktivnosti v zvezi z vojno, Marjan Kobale, inšpektor, Vinko Mlinšek, nekdanji komandir postaje milice v Slovenj Gradcu, jaz in lastnik gostilne Hinko Murko. Ko je oklepna motorizirana kolona šla mimo, se je Kokol zafrkaval: Hinko, če mi ne bi zmagali, tu ne bi bila gostilna pri Murku, ampak 'kod krastavca', kar po hrvaško pomeni murka, kumara. Najprej je bil malo jezen, nato pa je padla njegova lepa obljuba, ki jo generacije držijo še danes," se je spomnil Zlatko Halilovič.
Gostilna Murko ima sicer 120-letno tradicijo in je očitno ena tistih, za katere prihodnost se kljub krizi v gostinstvu ni bati. "Na pragu je že naša peta gostinska generacija, hčerka in zet bosta prevzela družinsko tradicijo. Smo že v prevzemu, čeprav imava z možem še tri leta do upokojitve. Ker sta pridna in ambiciozna, bosta imela možnost, da mlade gostinske vizije uresničita. Poleg gostilne bi želela narediti nekaj butičnega s sobami in nadgraditi ginarnico, kjer sta v svetovnem merilu prejela dve srebrni medalji, to je naravni gin, osvoboditveni pasulj pa bo zagotovo ostal," je obljubila Cvetka Hajtnik.
Skupaj 8 mrtvih in 31 ranjenih na Koroškem
Po podatkih iz knjige Koroški boj za samostojno in neodvisno Slovenijo 1989–1991 (Damijan Guštin, Vladimir Prebilič, Uroš Svete, leta 2018 jo je izdal Inštitut za novejšo zgodovino), je bilo v bojih na Koroškem skupaj 8 žrtev na obeh straneh.
V spopadu na Holmcu je bilo pet mrtvih: dva miličnika in trije pripadniki JLA, ranjeni in huje poškdovani so bili 3 miličniki in 6 vojakov JLA, lažje poškodovani pa 4 miličniki in 1 vojak JLA. Preiskava je pokazala, da je oba slovenska miličnika ustrelil isti vojak ostrostrelec, ki je bil kasneje tudi zajet.
In v Dravogradu? V boju med pripadniki Teritorialne obrambe (TO) in pripadniki motorizirane kolone v Dravogradu 2. julija sta padla dva vojaka JLA in en teritorialec, ranjenih je bilo 8 pripadnikov TO in 9 pripadnikov JLA iz sestava motorizirane kolone.
Skupaj je bilo na Koroškem ranjenih 31 ljudi, 16 iz vrst JLA in 15 iz vrst slovenskih obrambnih sil.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
