Frizerka iz Kotelj: "Preživim s pomočjo partnerja in bančnega limita"

V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, območni Obrtno-podjetniški zbornici (OOZ) Ravne je bilo v ponedeljek živahno, ampak s kontroliranim obiskom, po naročilu in na določeno uro - kot pri zdravniku. Obrtniki iz Mežiške doline so namreč prihajali po brezplačne zaščitne maske po javnem pozivu ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo za razdelitev pet milijonov zaščitnih mask. A prišli so le tisti, ki so bili na začetku novembra s prijavo dovolj hitri.

"Nekateri so sirote in vedno padejo skozi"

Do te skromne pomoči - brezplačnih mask - so po razpisu upravičeni najmanjši podjetniki. Samozaposlenemu ali mikro podjetju z enim zaposlenim je pripadlo 150 mask, z dvema zaposlenima 300, tremi 450 in štirimi zaposlenimi 600 mask, a te so v hipu pošle tudi na Ravnah.

"Na ta način se je želela popraviti krivica, ker samozaposleni in mikro podjetniki prej niso mogli kandidirati na razpis Slovenskega podjetniškega sklada, ki je bil namenjen pomoči podjetjem nad pet zaposlenimi. Odprli smo razpis in maske zdaj delimo, ampak jih je premalo, zato jih pač delimo po vrstnem redu, kako hitro so se prijavili, četudi bi jih rada dala vsem, " je povedala Judita Škoflek, sekretarka Območne obrtno-podjetniške zbornice (OOZ) Ravne.

Pred seboj je imela dolg seznam, a maske je lahko razdelila le 150 samozaposlenim in mikro podjetnikom iz Mežiške doline, prijavljenih pa jih je bilo vsaj 220, pri čemer je razpis, ki je izšel 4. novembra, nato takoj zaprla, sicer bi bilo prijav še več. "Vseh 37 tisoč mask za našo dolino je pošlo takoj, v enem dnevu. Če mask kdo ne bo dvignil, jih bo prejel naslednji s seznama," je povedala. Krizo tako ali tako čuti večina. "Nekateri so sirote in vedno padejo skozi. Če so upravičeni do kake pomoči, je to seveda bolje kot nič, najbolje pa je seveda delati. Predvsem so prizadeti gostinci, frizerji, kozmetiki ... Nekateri pa imajo celo več naročil, odvisno, na katero panogo so vezani," pa Školfekova odgovarja na vprašanje, kako čuti utrip na terena. "Gostinci se nekako poskušajo znajti, ampak predstavljajte si nekoga, ki ima v najemu bar in ne more delati, 1100 evrov pomoči, ki jih dobi, ima za prispevke in najemnino. Kaj pa za ostalo?" se vpraša.

"Zelo je težko"

Ob deljenju mask se pogovarjamo z obrtniki, ki vstopajo kot v zdravniško čakalnico. "Težko je. Ko delaš, si že daješ nekaj na stran in imaš neko rezervo, samo zdaj v drugem valu, spet smo zaprti en mesec ... Zelo je težko in upam, da bo drugo leto boljše. Je pa bilo ob prvem valu še težje, ker nismo vedeli, ali nam bo država pomagala, zdaj je malo bolje, kolikor je lahko bolje. 1100 evrov, ki smo jih prejeli, je nekaj, ampak ravno toliko, da bomo preživeli. Nismo sami," je dejala Petra Filip, ki ima frizerski salon Petra Professional na Čečovju na Ravnah na Koroškem. Ksenija David iz Frizerstva Ksenja iz Kotelj pa: "Danes lahko preživim le s pomočjo partnerja in z bančnim limitom. Zaposleni sva dve, tudi maske pridejo prav, ker jo moraš vsaki stranki zamenjati. Pošteno je bilo, da če so jih dobili večji podjetniki, da smo jih dobili tudi mi, ki smo majhni. Država bi nam morala pomagati, ne pa da mora obrtna zbornica to urejati," pravi.

Marija Gradišnik iz Frizerskega salona Mojca s Prevalj pa upa, da bodo decembra vendarle lahko delali. "Trije smo, od tega dva zaposlena. Težko preživimo. Če bo zdaj res trajalo samo še 14 dni, bo v redu, bomo že nekako s podporo države, dali smo vlogo za plačilo prispevkov, če bo trajalo dlje, pa ne vem, kaj bo. Prej vloge za pomoč nisem oddala, ker sem iz tedna v teden upala, da bo bolje, obenem si bil prej tudi omejen s padcem prometa dvajsetih odstotkov," je delila svojo izkušnjo.

"Na borzo jih bomo dali. Kaj pa naj"

Med tistimi, ki je pridrvel na sedež zbornice, je bil tudi Peter Kos iz Koroškega Selovca, ki se ukvarja s sečnjo in izdelavo lesenih izdelkov in tudi z izjemno redko dejavnostjo, krovstvom z lesom. "Pri nas je nekako srednje. Nekaj izpada je, sem sekač, to je moja glavna dejavnost, ukvarjam pa se tudi z ohranjanjem kulturne dediščine, pokrivam lesne strehe s šintli in skodlami. Pozimi pripravljam robo, les cepim. Zaposlen sem sam, ni takih ljudi, ki bi se s tem še ukvarjali. Tudi jaz upam na še kako pomoč, že v prvem valu sem predlagal, da bi nas oprostili članarine v zbornici. Maske, ki smo jih dobili brezplačno, pa se mi zdijo drage, saj piše, da so vredne 26 evrov, medtem ko jih tukaj v trgovini lahko kupiš po deset evrov. To je skregano z vso logiko," je opozoril Kos.

"Maske so iz blagovnih rezerv in jih država da kot pomoč in vrednoti 26 evrov za škatlo, očitno jih je kupila po tej ceni," je skomignila Škoflekova, glede članarine pa pravi, da so v prvem valu omogočili odpis, a da zbornica pač sicer živi in dela od članarin.

Po maske pa je prišel zaman krovec in tesar Filip Kert iz Stražišča na Ravnah na Koroškem. Na seznamu je bil namreč med prijavljenimi nekoliko nad 150. mestom, a je vseeno prišel poskusit in ob tem izpostavil konkretno težavo: "Delati ne moremo, bi morali pokriti 100 metrov strehe na Partizanski cesti na Ravnah, celo vrsto hiš, vendar ne smemo, ker so ljudje naseljeni v teh stavbah. Stanovanjsko podjetje nam ne pusti. Pokrivali bi lahko samo novogradnjo. Če bom delal, bom plačal kazen. Pet nas dela. Ne vem, na borzo jih bomo dali, kaj pa naj. Druge ni," je dejal. Ker so ljudje radovedni, pridejo gledat, kaj se dogaja na strehi, in da zato lahko nastanejo stiki in okužbe. Tudi to je življenje samostojnih podjetnikov.