Gostišče z izjemno lokacijo nase opozori že med vožnjo od Mislinje proti Slovenj Gradcu. Pogled pod vrh istoimenskega hriba vabi predvsem ob večerih, ko je osvetljeno stavbo v resnici kar težko zgrešiti. "Že prej, preden sta starša pred skoraj tridesetimi leti zgradila gostišče, je na tem mestu stala lesena koča. Mama in oče sta se v gostinstvo spustila brez izkušenj. Prva izkušnja sem v resnici jaz, ko sem se vpisala v gostinsko šolo," pove Marjana Brezovnik Pogorevc, ki družinski posel nad Slovenj Gradcem vodi zadnjih deset let.
V tem času, natančneje pred tremi leti, so gostišče prenovili, povečali in posodobili. "Velik balkon je bil prej nepokrit, zdaj je zaprt. Zelo prav nam je prišel v teh koronskih časih, saj lahko tudi zaradi njega skupine lažje in bolj učinkovito ločimo, kar pomeni, da noben gost nima občutka kakršnekoli gneče," pove sogovornica. So pa gostje, to je opazila, zaradi virusa v zadnjem času bolj previdni. Nekateri pred prihodom preverijo, ali bodo sedeli dovolj narazen, ali osebje nosi maske, ali razkužujejo. Gostišča niso odprli takoj po epidemiji, ampak so počakali, da je bila dovoljena tudi strežba v notranjih prostorih. "Spomladi je tu zgoraj pogosto močan veter, tudi dežja je bilo veliko in v takšnih razmerah zunaj res ni prijetno sedeti."
Prvi lahko izbira
Čeprav se Brezovnik Pogorevčeva nad obiskom ne pritožuje, pa prizna, da je manjši kot pred korono. Takrat so imeli vikende pogosto polne tudi za dva meseca vnaprej. "No, julij je tako ali tako vsako leto naš najslabši mesec. Celo slabši od pregovorno pustega januarja," razloži sogovornica, ki navadno največji obisk beleži ravno marca, aprila in maja. Ne glede na število gostov, ali jih je 80, kolikor je maksimalna kapaciteta, ali pa precej manj, ostajajo v gostišču zvesti domači, sveži in lokalno pridelani hrani. Ravno zaradi tega goste sprejemajo le po predhodnem naročilu. "Če imamo prosto, lahko za nedeljsko kosilo pokličejo tudi isti dan, a čim bolj zgodaj zjutraj. Posebnost gostišča Rahtel je tudi ta, da tisti, ki določen dan rezervira prvi, izbira hrano. "Mi povemo, kaj se da dobiti, pri čemer si želimo čim več sezonskih sestavin. Gostje nato izrazijo želje in na osnovi tega oblikujemo meni. Ostali, ki rezervirajo kasneje, se prilagodijo. Seveda lahko kaj spremenijo, a osnova ostaja enaka."
Kikiriki za dobro jutro
V zadnjem času veliko delajo s sivko. Povezali so se z Blue Hillom iz Velenja, kjer imajo 6000 sadik prave angleške sivke, iz katere nato izdelujejo hidrolat, sirup, tudi cvetovi so užitni. Na Rahtelu je tako vedno bolj priljubljen sivkin sladoled, sivkina limonada ali pa sivkin džin tonik, ki je na voljo tudi v brezalkoholni različici. "Take zgodbe imam rada. Drugačne, slovenske," pove sogovornica, ki poleg gostinske ponudbe stavi tudi na prenočišča. Štiri sobe imajo na Rahtelu, pri čemer izstopa ena, ki zagotavlja izjemne panoramske poglede na Slovenj Gradec. "Določeni pridejo in sploh nikamor ne gredo. Včasih kdo skoraj cel konec tedna ne zapusti sobe. Rečejo mi tudi, da ne potrebujejo televizorja in bi cel dan gledali mesto. Kar nekako obsedijo. Spet drugi gredo po celi Koroški, priljubljena je tudi bližnja Dežela škratov ali pa pešpot do Slovenj Gradca. Dobro gredo v promet turistični vavčerji. Par, ki izkoristi dva vavčerja, lahko v boljši sobi ostane štiri dni, v eni od treh običajnih sob pa kar cel teden. V boljši sobi je boljši tudi zajtrk. "Dogovorimo se za uro, potem pa poln pladenj domačih dobrot prinesemo na mizico pred sobo in zakikirikamo," pove v smehu.
Službe ne smeš jemati kot breme, ampak kot življenjski slog