Hitra cesta do Raven šele konec tega desetletja

Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec je te dni tvitnil, da je podpisal predinvesticijsko zasnovo za hitro cesto od Otiškega Vrha do Holmca, in načrte pribil tudi z video nagovorom: "Tako, s tem podpisom končno potrjujemo, da se tretja razvojna os ne bo ustavila v Dravogradu, ampak se investicija nadaljuje od Dravograda do meje z Republiko Avstrijo na Holmcu. Potrjujemo, da je ta investicija upravičena, torej velik dan za celotno Koroško!"

Minister, kdaj?

Kot je Dars napovedal ob zasaditvi prve lopate na odseku Gaberke med Velenjem in Slovenj Gradcem, naj bi bil ta zgrajen leta 2025 ali 2026, odsek Velenje-Šentrupert, za katerega poteka odkup zemljišč, pa leta 2027. Seveda so nas ob torkovem podpisu predinvesticijske zasnove za odsek Otiški Vrh-Holmec zanimale podrobnosti: kaj vsebuje, kateri so predvideni finančni viri in "tradicionalno" - kdaj bo zgrajen tudi ta odsek, kar je za Korošce najbolj pomembno.

Z ministrstva za infrastrukturo (MZI) so nam pojasnili, da je investicija razdeljena na tri odseke: prvi je od Otiškega Vrha do Raven na Koroškem z novo štiripasovno cesto s projektno hitrostjo 100 kilometrov na uro (km/h); drugi odsek študije variant teče od Raven do odcepa za Šentanel (Štoparjev most) - z novo dvopasovno cesto s projektno hitrostjo 90 km/h; tretji pa je načrtovan od Štoparjevega mosta do mejnega prehoda Holmec, pri čemer tukaj ne načrtujejo nove trase, ampak rekonstrukcijo oziroma temeljito posodobitev obstoječe glavne ceste s predvideno hitrostjo 70 km/h.

Predvideni viri financiranja so državni proračun, sredstva Darsa, zadolževanje s poroštvom in brez njega ter evropska sredstva. Vrednost investicije v tekočih cenah je ocenjena na dobrih 493 milijonov evrov z DDV (od tega znaša investicija Darsa 451,5 milijona evrov, investicija DRSI pa 41,8 milijona).

In roki? Na MZI pravijo, da bi po okvirnem terminskem načrtu uredbe o državnem prostorskem načrtu (DPN) sprejeli do decembra 2023. Projektiranje naj bi končali do decembra 2026, ko naj bi tudi začeli z gradnjo prve faze (Otiški Vrh-Ravne). Gradnjo naj bi končali decembra 2030, nato pa naj bi sledil začetek druge faze, torej gradnja od Raven naprej.

Državni prostorski načrt je v pripravi, po ministrovi potrditvi zasnove iz tega torka se bo postopek nadaljeval z izvajanjem aktivnosti za izvedbo javne razgrnitve študije in okoljskega poročila, javni razgrnitvi sledijo sprejem stališč do pripomb in predlogov z javne razgrnitve, pridobitev mnenj nosilcev urejanja prostora ter seznanitev vlade s predlogom najustreznejše variante.

Odbor za pospešitev

"Mi bi želeli, da je to prej, roki so predolgi. V štirih letih mora biti zgrajeno do Slovenj Gradca in takrat bi moralo biti pripravljeno tudi za naprej, torej leta 2025, želimo in prosimo za pohitritev," je terminski plan komentiral član koordinacijske skupine za gradnjo osi, ki se vsake toliko sestaja z državo, Matic Tasič, sicer župan občine Prevalje. Zapletov ne pričakuje tudi na območju občine, ki jo vodi.

"Varianta, ki so jo pripravljavec, Dars in MZI predstavili v letu 2017, je za občino Prevalje optimalna in to je tunelska izvedba na severni strani Prevalj, severno od železnice, kajti ta trasa je hkrati tudi obvoznica za tovorni promet ter za ves tranzit mimo Prevalj in Raven. Prepričan sem, da je to najboljši odgovor na vse pripombe, ki so bile pri prvem umeščanju v prostor upravičene. Zaenkrat ne poznam kakšnih bistvenih odprtih vprašanj glede te trase in ni nobenih predlaganih sprememb ne s strani občine niti s strani države. Mi smo s predvideno traso izjemno zadovoljni," je dejal Tasič.

"Druge variante ni, tunel gre pri 'haldi' noter, pri Štoparju pa pride ven in je edina, optimalna in za vse sprejemljiva varianta. Do tunela je projektirana štiripasovnica, nato pa dvopasovnica s tunelom, ki pride ven pod železnico pred Štoparjem, na mestu, kjer je danes ob cesti betonska škarpa, in se nadaljuje preko Meže," je podrobneje pojasnil in zavrnil možnosti kakršnegakoli pokritega vkopa na severni strani Prevalj.

Na odseku med Slovenj Gradcem in Otiškim Vrhom so postopki terminsko že nekoliko spredaj, DPN je bil že tik pred sprejetjem, vendar naj bi sedaj šli v novo razgrnitev trase - tudi zaradi vodovarstvenega območja na območju Bukovske vasi. "Predstavniki občin Slovenj Gradec in Dravograd smo se v zvezi s tem usklajevali na MZI skupaj s predstavniki Darsa in ministrstva za okolje in prostor, sicer gre po načrtu naprej, smo pa naleteli na težavo med Gmajno in Bukovsko vasjo, saj s cesto pridemo na vodovarstveno območje, kjer pa umestitev ni možna. A dogovorili smo se, da zaselek, ki se sedaj tam napaja, to je območje Jedert z nekaj hišami na območju občine Slovenj Gradec in več hišami na območju občine Dravograd, priklopimo na javni vodovod in damo predlog za ukinitev vodovarstvenega območja. To oceno bomo dali letos, prihodnje leto še predlog za ukinitev, v približno enem letu naj bi bili postopki umeščanja končani. Točne časovnice pa tudi mi nismo prejeli, ker je potrebnih še precej soglasij. A država postopke pelje vzporedno. Trasa je sicer predvidena po pobočjih, bo pa ta ovira za tri, štiri mesece podaljšala sprejem DPN," je povedal župan mestne občine Slovenj Gradec Tilen Klugler. Gradnja cestnega odseka med Slovenj Gradcem in Dravogradom je po informacijah MZi predvidena po letu 2027.

Na MZI pravijo, da projektiranje na ostalih odsekih poteka skladno s terminskimi plani, pri čemer je odsek Velenje jug-Slovenj Gradec razdeljen na osem sklopov. Medtem sta na sklopu Gaberke, kjer je bila zasajena prva lopata, v zaključni fazi obsežna sečnja in spravilo lesa, v izgradnji pa dostopna pot do deponije viškov materiala v Premogovniku Velenje. Javno naročilo za sklop Jenina pa je trenutno v fazi pregledovanja prijav za sodelovanje, so nam odgovorili iz Darsa.