Jasmina Detela
Vsestranski kulturni ustvarjalec in organizator, pobudnik projektov, soustanovitelj in predsednik društev na območju Mislinjske doline zadnjih 15 let predseduje Zvezi kulturnih društev (ZKD) Slovenj Gradec. Po duši pa je v prvi vrsti pevec, bi lahko na kratko opisali dejavnost Franja Murka iz Slovenj Gradca, ki je za svoje dolgoletno udejstvovanje na področju ljubiteljske kulture prejel srebrno plaketo javnega sklada za kulturne dejavnosti (JSKD).
Z oktetom po svetu
"Ponosen sem, to je posebno priznanje za moje delovanje. JSKD podeljuje zlato in srebrno plaketo. Na Koroškem je v 25 letih, odkar deluje, zlato plaketo prejel le Mitja Šipek (1926-2015), srebrno pa med drugim Jožko Kert, Andrej Makuc, Viktorija Kos, skupina Art Femips, katere član je tudi slikar Feliks Frühauf - Sreč iz Dravograda, in jaz," je povedal Murko. Že preko 40 let je dejaven na področju kulture, zlasti ljubiteljske, pri kateri, kot pove že sama beseda, gre za nekaj, kar je zastonj, nihče z njo ne služi. Zelo pa bogati lokalno okolje in ljudi v njem, ki so pripravljeni svoj prosti čas nameniti za nastope in vaje.
Z delovanjem v ljubiteljskih kulturnih društvih, zlasti v slovenjgraškem oktetu Lesna, je veliko pridobil. Z njim je videl praktično ves svet, razen Afrike. "Letos praznujemo 45-letnico delovanja. Javno ne nastopamo že pet let, naši glasovi niso več najboljši, a to ne pomeni, da smo obmolknili. Še vedno se priložnostno srečujemo in skupaj zapojemo, tudi koga razveselimo za rojstni dan ... Enajst se nas druži, stari in novi člani. Najmlajši, Dani Breznik, šteje 59 let, najstarejši, Adi Primožič, pa 84," razlaga Murko, ki bo letos praznoval 72. rojstni dan.
Od pevca do direktorja
Murko je bil med ustanovitelji več pevskih zborov. Je med peščico posameznikov, ki so prispevali k prepoznavnosti velikana samospevov Huga Wolfa in ureditvi spominskega muzeja v njegovi rojstni hiši, bil je prvi direktor slovenjgraškega Kulturnega doma, prvi mož Koroškega radia, ki je pod njegovim direktorovanjem program začel oddajati vsak dan, med osrednjimi zagovorniki, da mora Slovenj Gradec svoje poslanstvo mirovniškega mesta vtkati v aktivnosti v domačem okolju ... Bil je tudi aktiven član predsedstva Zveze kulturnih društev Slovenije (ZKDS) in je še vedno predsednik nadzornega odbora ZKDS, zadnjih 15 let tudi predsednik Zveze kulturnih društev Slovenj Gradec.
Glasba ga spremlja vse življenje. Za njegovo pevsko pot je poleg staršev - doma so pogosto peli ljudske pesmi - zaslužen predvsem Jože Leskovar. Šolskemu zboru se je priključil v tretjem razredu osnovne šole prav na njegovo pobudo, na ravenski gimnaziji je bil med pobudniki ustanovitve komornega zbora, ki ga je vodil Tone Ivartnik, v študentskih letih je prepeval v KUD Študent pod vodstvom Staneta Jurgca ... Zgodb iz teh časov se je nabralo kar nekaj. Kot član študentskega okteta je leta 1972 nastopil na prireditvah ob 80-letnici takratnega predsednika SFRJ Josipa Broza - Tita v Beogradu. "Kot član okteta Lesna sem pel tudi na vseh inavguracijah Milana Kučana, ko je postal predsednik predsedstva Republike Slovenije in dvakrat slovenski predsednik. Malo nas je takih," je ponosen Murko.
Dragocenost povezovanja
Petje mu pomeni sprostitev, zabavo, radost ... "Petje je avtohtona ljudska izraznost. Človeški glas je prvi instrument, zato mi toliko pomeni," pove. Nastopov nikoli ni prešteval, samo z oktetom Lesna jih je opravil več kot tisoč. "Naša zgodba je res dolga. Če bi sešteli vse dneve odsotnosti zaradi koncertov, bi skupaj naneslo več let," je prepričan. Posebej ponosni so, da so kot prva kulturna skupina zapeli slovensko himno pod slovensko zastavo pred palačo OZN v New Yorku junija 1992. Rojake v 32 državah, kjer so nastopali, so navduševali z izvirno interpretacijo slovenske, zlasti koroške narodne pesmi.
Murko je poznan tudi kot spodbujevalec vrednot dediščine lokalnega okolja in vsestranski organizator. Leta 1980 je postal predsednik Kulturnega društva Slovenj Gradec, tri leta pozneje prvi direktor Kulturnega doma, od leta 2012 je predsednik Zveze kulturnih društev Slovenj Gradec, ki združuje preko 20 kulturnih društev z območja Mislinjske doline. Ocenjuje, da je društveno življenje zaradi epidemije koronavirusa precej ohromljeno. "Treba bo vložiti veliko napora, da se bo vse vzpostavilo nazaj, da bodo pevski zbori znova začeli peti, folklorne skupine vaditi in nastopati ... Strah me je, da bo katero od društev prenehalo delovati. Čaka nas zahtevno delo, da bomo dosegli nivo izpred epidemije. Občina Slovenj Gradec je med najbolj razvitimi glede ljubiteljske kulture v Sloveniji, ta nivo je treba obdržati. Ljudska kultura je dragocenost slovenskega naroda, brez nje ga ne bi bilo," je prepričan Murko.
V Slovenj Gradcu se ljubiteljska in profesionalna kultura povezujeta
Veseli ga, da se v Slovenj Gradcu ljubiteljska in profesionalna kultura povezujeta oziroma sodelujeta. Kot pravi, je to dragocenost. "Ponekod se vidijo kot konkurenco, pri nas je drugače. Vesel sem, da so tudi profesionalni kulturniki (kustosi in podobno) aktivni pri ljubiteljski kulturi. Denimo nekdanji direktor Koroške galerije likovnih umetnosti in kustos Marko Košan je predsednik Društva Hugo Wolf. Te povezave je treba spoštovati," meni Murko.
Glede kulturne zavesti pravi, da jo je treba vzgajati. To ni nekaj, kar je dano. "Ko postopoma vzgajaš mlajše ljudi, vidiš, da jih kultura plemeniti, da je življenje dragocenejše. Zadnja leta me najbolj boli, da se zdravniki ne vključujejo več aktivno v življenje mesta. Ne v politiki, ne v kulturi, nikjer jih ni. V preteklosti je bilo drugače. Spomnimo se nekdanjega direktorja koroške bolnišnice Draga Plešivčnika, zdravnikov Iva Rajšpa in Jurija Simonitija ... Tako kot mnogi zaposleni na drugih področjih hodijo po večini le še v službo, nikogar pa ni več, ki bi se v prostem času razdajal. Podobno velja za šolnike. So pa vsi ponosni, da živijo v Slovenj Gradcu, kjer so odlični pogoji za življenje. A treba je dati nekaj nazaj v okolje," je odločen Murko.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
