Jasmina Detela
Koroški center za ravnanje z odpadki (Kocerod) je po sedmih letih z marcem prvič podražil svoje storitve. Za uporabnika je od aprila znesek na položnicah višji za osem centov mesečno. Razlog je precejšnja podražitev sežiga preostanka komunalnih odpadkov po obdelavi. Direktor Ivan Plevnik in tudi direktorji drugih tovrstnih centrov državo pozivajo k ustrezni rešitvi. V Sloveniji namreč ni dovolj kapacitet, zato so frakcije primorani voziti na sežig v tujino, ta se nekontrolirano draži, temu pa je treba prišteti še prevozne stroške, ki v posameznih primerih storitev podražijo tudi za 40 odstotkov.
Uvajajo pa v družbi Kocerod tudi novosti, v slovenskem prostoru so pionirji na področju predelave plastičnih odpadkov v plastične pelete, ki se dodajajo v proizvodnji plastičnih proizvodov in za izboljšanje asfaltov. Letos bodo občanom ponudili tudi nov produkt - peletiran kompost, ki je primeren za uporabo kot biognojilo v kmetijstvu in vrtičkarstvu.
To je zdaj prva podražitev storitve od ustanovitve Koceroda, kakšna je nova cena za uporabnika?
"Cene storitve predelave komunalni odpadkov od ustanovitve pred sedmimi leti nismo zviševali, kljub podražitvam na področju električne energije, goriva ... Iskali smo notranje prihranke in povečevali lastne prihodke. Doslej je uporabnik plačeval 1,56 evra mesečno, z marcem se cena dviguje na 1,64 evra na mesec. Gre za 4,8-odstotno povišanje. Za povprečno gospodinjstvo to pomeni 26 centov mesečno več."
Kje iskati vzrok?
"Cena sežiga ostanka komunalnih odpadkov se je v zadnjih letih podražila za več kot sto odstotkov. Na letni ravni za nas to pomeni povečanje z 250 tisoč na 530 tisoč evrov. S podražitvijo bomo pokrili le tretjino povečanih stroškov sežiga, razliko bomo poskušali prislužiti na trgu z dodatnimi storitvami. Če to ne bo mogoče in se bodo cene sežiga še povečevale, bomo morali pred koncem leta znova razmišljati, ali je treba ceno popraviti. Na letni ravni sicer obdelamo okoli 18.587 ton komunalnih odpadkov iz koroške regije, od tega jih gre v sežig okoli 5500 ton, preostalo se reciklira in okoli 4600 ton odloži na deponijo."
Za povprečno gospodinjstvo podražitev pomeni 26 centov mesečno več
Pionirji pri predelavi plastike
Družba Kocerod je v slovenskem prostoru pionir na področju področju iskanja poti za večjo snovno izrabo mešanih plastičnih odpadkov. Že pred dvema letoma so v sodelovanju z italijanskim partnerjem kupili napravo za predelavo in peletiranje "mix plastike" v koristno surovino, z željo, da bi omejili sežig in povečali snovno izrabo tovrstnih materialov. "Skoraj dve leti je trajalo, da smo dobili okoljevarstveno dovoljenje za tovrstno predelavo, v tem času smo žal izgubili nekatere poslovne priložnosti, znova smo na začetku. To leto začnemo predelavo. Če nam bo uspelo, bomo lahko na letni ravni okoli dva tisoč ton mix plastike predelali v koristne surovine v obliki peletov, ki se uporabljajo za proizvodnjo manj zahtevnih plastičnih izdelkov in dodajanje asfaltnim masam," pojasnjuje Plevnik. Tudi na področju predelave bioodpadkov ponujajo novost, in sicer bodo kompost, ki so ga do zdaj ponujali v prodaji v razsutem stanju, ponudili v obliki peletov. Novi produkt bodo širši javnosti predstavili 6. aprila ob dnevu odprtih vrat.
