(INTERVJU) Neda Hudopisk: Ko bo cepiva dovolj, želimo, da bo cepljen vsak, ki ima interes

Koroška regija epidemiološko niha. Trenutno je najslabša in bi glede na podatke (46,6 je bilo včeraj sedemdnevno povprečno število na sto tisoč prebivalcev) sodila že v rdečo fazo, vmes je bila najboljša na regijski lestvici. To je bila nekakšna utvara, ki je nato pokazala, kako hitro se lahko stanje prevesi v drugo skrajnost, tudi kako lahko na situacijo vplivajo manjša območja, kot so trenutno Radlje.

"Smo majhna regija z majhnim številom prebivalcev in vsak porast ali znižanje v številu obolelih povzroči večje nihanje v statistiki povprečja. Stanje se zelo hitro spreminja. Vsak izbruh v delu regije hitro dvigne število obolelih. Če izbruh pravočasno zaznamo, ga s pomočjo ukrepov lahko uspešno zamejimo."

Koroška je med slabše precepljenimi regijami. Na eni strani je trenutno toliko okužb, na drugi pa premalo cepiv. Kje je problem?

"Glede na tedensko poročilo z dne 15. marca smo na tretjem mestu po precepljenosti s prvim odmerkom (za goriško in zasavsko regijo) na 100.000 prebivalcev. Prav tako smo tretji v državi po precepljenosti z drugim odmerkom (za goriško in osrednjeslovensko). Število cepljenih s prvim odmerkom je 9,42 na sto prebivalcev, 4,33 na sto prebivalcev pa je cepljenih z dvema. Seveda govorimo proporcionalno. Glede na absolutno število pa smo in bomo med slabšimi, ker nas je malo. Seveda bi lahko rekli, da smo pri absolutnih številkah med najmanj okuženimi … Pred primerjavo moramo imeti vedno najprej skupni imenovalec."

K cepljenju pozivajo tako koroški župani kot stroka, a cepiv ni, kar je nekoliko kontradiktorno.

"Cepljenje predlagamo tudi za zaščito pred drugimi boleznimi in prav veseli bi bili, če bi bilo toliko interesa tudi za kakšno drugo cepivo, na primer cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu. Tokrat povpraševanje v vseh pogledih presega ponudbo. Želimo, da se ljudje odločijo za cepljenje in da so glede na možnost čim prej cepljeni. Ne moremo vplivati, koliko cepiva bo na voljo v našem okolju in kakšna cepiva bodo na voljo. Vplivamo pa lahko na to, da se tem bolj učinkovito porabijo in dosežejo skupine, ki bodo v največji meri pripomogle k zaviranju epidemije. Ko bo cepiva dovolj, želimo, da bo cepljen vsak, ki ima interes."

Kolikšna je prekuženost na Koroškem?

"Ne vemo natančno, kolikšna je prekuženost. Dokazano pozitivne so bile do 16. marca 8003 osebe. Če prištejemo še cepljene, lahko ugibamo, da je vsaj 20 odstotkov Korošcev razvilo določeno odpornost proti okužbi."

Zmanjšalo se je število smrtnih žrtev, umirilo se je stanje po različnih domovih, a kaže se, kako težko je obvladovati razpršena območja, razvejanost regije.

"Stanovalci v domovih so v veliki večini precepljeni ali pa so bolezen preboleli. Za različna okolja so različni ukrepi različno učinkoviti, saj se jih ljudje različno držijo. V ruralnem okolju sta povezanost in hkrati soodvisnost ljudi večji, zato je tudi stikov več. Zopet je pomembno poudariti dejstvo, da se varno in varovalno obnašamo, da smo odgovorni do sebe in drugih, upoštevamo osnovne ukrepe. Čeprav smo se teh navodil že naveličali, pa je vendar nujno ponovno poudariti: držimo se svojega mehurčka, na delo, v šolo, po opravkih in podobno hodimo zdravi. V primeru bolezenskih znakov in simptomov ostanemo doma in se po telefonu posvetujemo s svojim izbranim zdravnikom ter upoštevamo njegova navodila, poskrbimo za redno zračenje zaprtih prostorov, izogibamo se tesnih stikov z ljudmi, ki kažejo znake nalezljive bolezni. Tudi sicer pri srečevanju z drugimi upoštevajmo pravilo fizičnega distanciranja in upoštevajmo varno razdaljo dveh metrov. Redno in temeljito si umivajmo roke z milom in vodo, upoštevajmo pravilno higieno kašlja, pravilno in dosledno uporabljajmo zaščitne maske."

Se dovolj dosledno upošteva ukrepe, nosi maske?

"Če pogledamo raziskavo SI-PANDA, so maske eden izmed ukrepov, ki se najbolj upošteva. Pravzaprav raziskava kaže, da ljudje upoštevajo ukrepe, ki so logični in jih je že neposredno z zdravstvenega vidika lahko razumeti in obrazložiti relacijo med ukrepom in učinkom. Poziv torej, naj dosledno in odgovorno ravnajo še naprej, kot so odgovarjali v raziskavi."

Trenutno je na Koroškem veliko karanten po šolah. Kako je s srednjimi šolami?

"Ko so se odprle osnovne šole, so se pojavili tudi pozitivni primeri v šolah in posledično tudi karantene razredov, ker so bili otroci v času kužnosti v šoli. Ko so se odprle srednje šole, se je vaja ponovila tam."

Kaj opažate glede drugih stanj nacionalnega zdravja? Denimo številni otroci so se v šole vrnili s prekomerno telesno težo.

"Če bi danes vedeli tisto, kar bomo jutri, bi morda ravnali drugače, ampak vedeli bomo jutri … Kaj vse bo za zdravstvo in širše prinesla strategija borbe s pandemijo, bomo videli šele v prihodnosti. Zame kot regijsko epidemiologinjo in ekipo mojih sodelavcev je pomembno, da delamo po najboljših močeh, tisto, kar se nam zdi prav, na način, ki ga ljudje najlažje sprejmejo. Zagotovo pa so kronične nenalezljive bolezni področje, ki mu bomo morali v času po pandemiji zopet posvetiti več pozornosti."