Tomaž Ranc
Na Koroškem, zlasti v Črni, je odjeknila novica, da točno in po komaj letu dni dela na Koroškem odhajate drugam. Zakaj?
"Šlo je za čisto racionalno razmišljanje škofa in potem tudi mene. Veliko sem bil na poti med Črno in Mariborom, kjer sem poučeval dijake na gimnaziji, župnija Črna je pa tako veliko območje, z Javorjem in Koprivno ... Že kraj potrebuje župnika, ki bo tam čez teden, da bo več z ljudmi, ne pa da je to nekdo, ki prihaja in hkrati dela še drugje, saj sem ob torkih odhajal in se vračal ob četrtkih ali petkih."
Kaj boste počeli sedaj?
"Župnija, iz katere bom izhajal in kjer bom živel, je Sveti Jakob v Slovenskih goricah, ob delu v njej in na gimnaziji pa bom prevzel tudi delo na univerzitetni župniji. To je nova župnija v Mariboru, stara par let, ki študentom ponudi pot iskanja vere, razmišljanja, študentske skupine, tudi mašo, ki je ob sredah ob sedmih zvečer v mariborski stolnici. Imamo idejo, da bi zaživela tudi skupina katoliških izobražencev, da bi se tudi profesorji in akademiki, ki so katoličani, dobivali v nekem krogu, izražali svojo vero, odpirali vprašanja in iskali odgovore."
Kako so Črnjani sprejeli novico, da odhajate? Verjetno je niso bili veseli.
"Hm, to je bolj vprašanje za Črnjane, dejansko sem prvi župnik, ki se tako poslavlja od Črne. Tone Vrisk je umrl, ni še bilo koga, da bi mu lahko rekli 'adijo, fajn se imej'. To je neka izkušnja, seveda je bil šok, sprejeli so me."
Vaša prednost v približevanju je bila, da ste Korošec, prav tako športnik, ljubitelj gora, po novem ziplinu ste se spustili ...
"Z župnikom smo navajeni neke stalnosti, vprašanje je, ali bi bi bilo bolje, da morda sploh ne bi prišel, a situacija se je pokazala tako, kot se je. Vsi smo pričakovali, da bo to trajalo več kot eno leto, a pokazalo se je, kot sem rekel. V okolici Maribora je kup majhnih župnij, ki so za take duhovnike, ki imamo dodatno delo v Mariboru, zelo priročne. Saj so tudi župniki, ki nimajo dodatnih aktivnosti, recimo Jože (Lipovšek, op. p.), ki pride zdaj v Črno, je imel v župniji v Malečniku okoli 2500 ljudi, ker je imel eno župnijo, jaz pa sem imel okoli 3000 ljudi in še gimnazijo, in če se zamenjava, bo lažje."
Torej so tudi vašem poklicu različne obremenitve.
"Povsod, saj je težko najti uravnilovko, da je za vse enako, logično, da bom jaz kot mlad župnik naredil več kot nekdo, ki je star 60 ali 70 let, ampak znotraj sistema, ki ga imamo, je vedno treba iskati optimalne opcije, tako za župnije kot tudi za duhovnike. Vsako slovo je težko, so spraševanja, zakaj in kako in kaj, ampak mislim, da bomo počasi spoznali, da je bil to boljši korak tako za Črno kot tudi zame."
Kaj ste povedali o Črni svojemu nasledniku Jožefu Lipovšku, bratrancu upokojenega škofa Stanislava Lipovška, nekdanjega stolnega župnika v Mariboru?
"Ko sem ga obiskal, sem mu povedal, da gre v raj. A kot je meni težko iti s Koroškega, je tudi njemu težko oditi iz Malečnika, verjetno ravno ne skače od veselja."
Gotovo je taka selitev šok, a v vašem poklicu vedno najdete odgovor, da je bil to klic od zgoraj.
"To je ta klic, škofa vodi Sveti duh in verjamem, da ima Bog zame pripravljeno poslanstvo in me pošilja na pot. Tako me je poslal v Črno, kjer sem se ogromno naučil, verjamem, da so tudi Črnjani imeli nekaj od mene, in zdaj me pošilja naprej. Ne vem, ali bom tam pet ali dvajset let, poslanstvo se odkriva sproti."
"Nasledniku sem povedal, da prihaja v raj"
Obiščite spletno stran brez oglasov.
