Koroški slikar Janez Repnik z Mute, sin prav tako slikarja samouka Antona Repnika, ki je po dolgi bolezni umrl februarja letos, v svojih delih na družbenokritičen in tudi humoren način izraža svoj odziv na aktualno dogajanje v družbi, opozarja na trpljenje, a tudi veselje malega človeka. Vse to je na svoji koži izkusil tudi sam, a nikoli ni klonil. Nasprotno, poln je optimizma in življenja, ki se po njegovih besedah dogaja v domači kuhinji, kjer z mamo Marijo dan na dan rišeta.
Slika socialno bedo malih ljudi
"To naju po očetovi smrti drži pokonci. Ko je umrl, je življenje postalo prazno. V duši seva velika praznina, tudi hiša je brez njega prazna. Pogrešamo ga vsak dan. Na srečo imava slikanje pa družino, to je nekaj čudovitega in naju drži pokonci," razlaga najmlajši, sedmi Repnikov sin Janez, ki edini že od zgodnjega otroštva hodi po očetovih stopinjah.
Oblast se baha pred reveži, ki delajo za drobiž
V domači kuhinji se dogaja življenje
Njegova dela nastajajo v domači kuhinji. "Pri nas je kuhinja že od nekdaj nekaj posebnega, v njej se dogaja življenje. Včasih sva risala z očetom vsak na svoji strani mize, potem vsi trije, jaz, oče in mama Angela, zdaj le še midva z mamo, ki je začela risati šele pred dvema letoma, pri 84 letih. Oče je bil nanjo zelo ponosen. Najraje riše rožice in punčke," pove Janez, ki je imel doslej več kot sto samostojnih razstav, še vsaj enkrat toliko skupinskih, sodeloval je tudi na mnogih likovnih kolonijah. Zaradi korone je imel letos le eno samostojno razstavo, druga naj bi bila v septembru.