Urška Polanc
Naj bo zima ali poletje, Radeljčani so ob jutranjem odhodu v službo nemalokrat srečali raznašalca časopisa Jožeta Karničnika, ki je kar dvajset let s kolesom v približno treh urah po kraju raznosil časopis. Nedavno se je 75-letni Karničnik upokojil in delo julija že predal mlajši raznašalki. Nadomeščal pa jo je v prejšnjem tednu, ko se je odpravila na dopust. Zadnje mesece Karničnik krajane na svojo okroglo obletnico raznašanja časopisov opominja s posebno opravo, s številom 20 na jopiču in kapi.
Večera 73 izvodov, Slovenskih novic 53, 7 izvodov Dela in ob sredah 126 Nedeljskih dnevnikov je časopisov, s katerim nam je postregel po opravljenem delu na julijsko sredo. "V vseh teh letih mi je bil glavni cilj, da je stranka zadovoljna, da ni reklamacij in pripomb," nam je povedal. Rad je opravljal svoje delo, saj je vsako jutro s kolesarjenjem skrbel tudi za ohranjanje svojega zdravja, občasno si je zaradi dopusta ali bolniškega staleža skušal poiskati zamenjavo, a ugotovil, da je težko poiskati nekoga resnega. Če naročniki časopisa niso prejeli, so vedno poklicali njega. "Pri takšnem delu moraš biti dosleden, ne moreš reči, danes mi ni, ne bom šel. Pri mladih manjka te vztrajnosti, da je treba, če nekaj prevzameš, delati. Ne moreš reči, danes bom delal, jutri pa ne. To je bistvo," je povedal o nekaterih mladih, ki so že po enem dnevu obupali. Med počitnicami je kdaj delo predal tudi svojim vnukom. "Če jih danes vprašam, ali bi raznašali časopis, odvrnejo: "Ni govora.' Vse druge stvari so jim boljše," je povedal Karničnik.
Vsak dan lepo po vrsti
Čeprav je vsak dan prvi v kraju v rokah držal časopis, ga branje ni nikoli posebej pritegnilo. "Nisem imel časa, da bi sedel za časopisom dve uri, pogledal sem le prvo stran, ali je kaj zanimivega, občasno preletel še horoskop in podobne stvari. Gledam pa televizijo," je povedal. V 20 letih na svojem terenu večjega upada ali dviga naročnikov ni opazil, naročnikov Večera je bilo tu vedno med 70 in 75. Po večini so to upokojenci, ki želijo pred sabo papir, mlajši si vsebine poiščejo na spletu, je opazil.
Pri raznosu se je vsa leta držal istega vrstnega reda: "Ne moreš skakati sem in tja, vsak dan grem lepo po vrsti."
Časopis imajo naročen, da ga dobijo, za to je skrbel po najboljših močeh
S kolesom tudi pozimi
Delo pozimi je bilo vedno bolj zahtevno, če je bilo slabo vreme, na novo zapadli sneg, napoved poledice, zmrzali, je kolo zamenjal z avtomobilom. V glavnem pa se je s kolesom vozil tudi pozimi, le da si je takrat nadel primerno zaščito, rokavice, zimsko bundo oziroma telovnik. "Nisem se gnal, da bi zraven sebe uničil, vzel sem si čas tudi za kavo, čaj, rogljiček, sploh ko je bilo mrzlo in sem prišel že iz tretjega kroga. V glavnem v vseh teh letih nisem bil tako bolan, da ne bi mogel raznositi časopisa. Le enkrat sem moral zaradi bolečin v vratu, ko nisem mogel niti obrniti glave, do zdravnika," je povedal Karničnik, ob tem pa omenil še nekaj poškodb, padcev s kolesom, ki jih doživel predvsem v zimskem času.
