Geopark Karavanke, ki združuje 14 koroških občin na obeh straneh meje in od leta 2013 deluje pod okriljem Unesca, je nedavno prejel že tretjo zaporedno potrditev, da se razvija v pravi smeri. Oktobra lani sta namreč Geopark obiskala Unescova ocenjevalca iz Francije in Romunije ter v petih dneh opravila revalidacijo, v končnem poročilu, ki je temeljilo na strokovnih merilih, pa zapisala, da si uspešni čezmejni projekt zasluži nov zeleni karton. Ocenjevalca sta bila na terenu skupaj s sodelavci Geoparka ter predstavniki občin in civilne družbe. "Postopek revalidcije je na vrsti vsaka štiri leta, pozitivna ocena pa je dokaz, da se uspešno razvijamo in da znamo vsebine dobro implementirati prek raznih programov," se je pozitivnega mnenja komisije razveselil direktor Geoparka Karavanke Gerald Hartmann. Da je zeleni karton - ocenjevalci imajo na voljo še rumenega in rdečega - priznanje za odlično opravljeno delo v zadnjem obdobju, pa je prepričan generalni sekretar slovenske nacionalne komisije za Unesco Gašper Hrastelj. "Dobra ocena na prvi pogled pomeni štiri leta mira, a je daleč od tega. Je le spodbuda, da se dela še bolj močno in da se programi izvajajo še bolj aktivno. Prepričan sem, da bo tako in da se bomo čez štiri leta srečali ter se veselili enakega rezultata," pravi Hrastelj.
Primerljiva vsebina z manj financami
Dodaten izziv pri ocenjevanju Geoparka Karavanke je tudi dejstvo, da leži v dveh državah. Ocenjevalca je zato zanimalo, kako slovenska stran vidi sodelovanje z avstrijsko in obratno. "Gotovo je čezmejno sodelovanje izziv, je pa tudi res, da gojimo čezmejno prijateljstvo. Dolgo se že poznamo in smo na isti liniji," pravi predsednik Geoparka Gerhard Visočnik, ki vidi bistvo v vedno več šolskih programih in promociji geologije ter s tem v turističnem razvoju. "Področji nista enostavni, ampak nam kar dobro uspeva. Čeprav smo, kar zadeva finance, daleč od kakšnih drugih parkov, smo na vsebinski in programski ravni povsem primerljivi," je dejal Visočnik, Hartmann pa ga je dopolnil, da imajo primerljivi parki v Avstriji tudi trikrat več zaposlenih, vsebinsko pa so na precej podobni ravni. Pomemben del Geoparka je Podzemlje Pece, ki je tudi zaradi čezmejnega sodelovanja postalo precej prepoznavno. Hartmann je direktorico Suzano Fajmut Štrucl, ki je tudi predsednica strokovnega sveta, označil kar za mamo Geoparka. "Vzpostavili smo zelo močno sodelovanje, imamo odlično ekipo, ki dela in živi za Geopark, za aktivnosti, ki jih peljemo. Tukaj ne gre le za področje turizma ali ohranjanja narave, temveč je slika širša. Novi zeleni karton nam daje zavezo, da se še bolj razširimo," je ob tem dejala Fajmut Šruclova. Ožja ekipa Geoparka sicer šteje sedem članov, če pogledamo širšo sliko, pa je vanj vključenih ogromno posameznikov, ki tako ali drugače zanj delajo z zanosom in veseljem.
Koroška pohodniška pot, ki po dolžini prekaša celo K24
Trinajst dni za 262 kilometrov
Z veseljem predstavljajo tudi najnovejšo pridobitev Geoparka, pohodniško pot Karavanke trail, ki je rezultat projekta NaKult in je dolga kar 262 kilometrov ter sestavljena iz 13 dnevnih etap. "Vsaka etapa ima svojo zgodbo, prek njih pa spoznavamo vedno nove obraze veličastne pokrajine. Kot na potovanju skozi čas, kjer najdemo sledi ledenikov in sprememb skozi milijone let, ljudi in njihovega dela, velikih in majhnih rastlin ter živali," pot opiše direktor Hartmann. Pot bo kmalu povsem urejena, zagotovo pa pred začetkom letošnje pohodniške sezone. Opisana bo v vodniku in natisnjena na petih regionalnih kartah. Prečila bo osem vrhov: Mali Obir, Košenjak, Uršljo goro, Smrekovec, Raduho, Peco, Topico in Ojstrc, vsaka etapa pa se bo končala v bližini katere od planinskih koč ali kakšne druge možnosti prenočevanja. "Pot bo znatno izboljšala ozaveščenost ljudi o geo- in biodiverziteti. Etape, ki so pripravljene glede na lokalne vsebinske posebnosti, so združene v daljinsko pot kot skupen produkt," še pravi Hartmann. Trinajst etap je seveda priporočilo, bolj ali manj vzdržljivi lahko pot skrajšajo na poljubno število etap. Za kakšnega ultramaratonca pa bi lahko pot pomenila prav poseben izziv: da jo premaga v enem kosu. V Geoparku stavijo na pot tudi zaradi zgodovine in ljudskega izročila, ki sta na tem območju zelo raznolika. Veliko je legend in pravljic o skrivnostnih krajih, številne pa utegne privlačiti tudi dejstvo, da se bodo med potjo gibali po številnih mejah, po celinskih ploščah med Afriko in Evropo ter po poteh med Avstrijo in Slovenijo.
V Geoparku pa po skoraj končanem projektu NaKult že pogledujejo v prihodnost, proti novim izzivom. Ravno v naslednjih dneh namreč od vseh 14 občin, ki so povezane v Geopark, pričakujejo nove projektne ideje. Da začrtajo nove smernice in vidijo, kje so skupne potrebe in kakšni projekti bi bili v smislu čezmejnega sodelovanja primerni v prihodnosti. Geopark Kavaravnke obsega 1067 kvadratnih kilometrov, vanj je povezanih pet slovenskih in devet avstrijskih občin.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
