Koroška kot prva invalidom prijazna regija. Zakaj in kaj se je z leti spremenilo na bolje?

V urbanem okolju je še vedno veliko arhitektonskih in drugih ovir, ki invalidom in ranljivim skupinam otežujejo gibanje, zato bi potrebovali prilagoditve. Za odpravo ovir se trudijo tudi v okviru projekta Omogočanje multimodalne mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi, v katerem pridobivajo podatke o ovirah v javnem prostoru z namenom, da te potem odpravijo.

V njem sodeluje 43 slovenskih občin, kjer podatke na terenu zbirajo predstavniki ranljivih skupin. Koroška je doslej edina slovenska regija, v kateri so v vseh dvanajstih občinah zbrali podatke, in je postala prva do invalidov prijazna regija. Teren je raziskal invalid tetraplegik Stojan Rozman iz Slovenj Gradca, ki ugotavlja, da se je na Koroškem v zadnjih letih precej stvari spremenilo na bolje.

Počasi, a kontinuirano odpravljajo ovire

Omenjeni vseslovenski projekt izvaja Geodetski inštitut Slovenije (GIS), financira ga ministrstvo za infrastrukturo, kot partner pa sodeluje še Beletrina, ki skrbi za spletno dostopnost. Njegov cilj je zagotavljanje mobilnosti ranljivih skupin. V okviru projekta, ki omogoča izdelavo spletnih in fizičnih kart ter aplikacije za navigacijo, pridobivajo podatke o ovirah v javnem prostoru po standardiziranem sistemu, ki ga je razvil Geodetski inštitut Slovenije.

Pomembno vlogo v projektu imajo invalidi, ki si ogledajo teren in zbirajo podatke. Na Koroškem je javne površine v vseh dvanajstih občinah skupaj s svojo črno labradorko Kiro raziskal član Društva paraplegikov Koroške Stojan Rozman. Stojan, ki je po prometni nesreči v letu 1996 postal tetraplegik, je od pomladi do jeseni z invalidskim vozičkom prevozil vse ulice, ceste, trge in druge javne prostore ter na tablico zabeležil ovire, ki so mu prišle na pot, in jih poslal v bazo podatkov GIS. "Fotografiram in opišem vse ovire, kot so pločniki in klančine. Lahko se na primer zgodi, da na eni strani prideš na pločnik, na drugi strani pa ne moreš z njega, saj ni klančine. Ali pa njihov vzpon in spust nista primerna za invalidski voziček. Občutimo tudi vsako poškodbo na cestišču ali pločniku. Pri popisu ovir ne beležim le tistih za gibalno ovirane, temveč tudi za slepe in druge ranljive skupine," je povedal Stojan. Po njegovi oceni rezultati projekta prinašajo dvojno korist, saj na eni strani zbrani podatki služijo uporabnikom pri gibanju po prostoru, na drugi strani pa občinam pokažejo, kje in kakšne so ovire v javnem prostoru, ki jih je treba še odpraviti.

Sedaj pozimi opaža, da kljub povečini dobro očiščenim pločnikom klančin ni mogoče strojno očistiti, zato na njih ob pluženju ceste ostane nanos snega, ki zmrzne, kar postane nepremagljiva ovira. Zato se morajo klančine očistiti ročno, trdi Stojan.

Podjetje Kopa z navigacijsko aplikacijo za gibalno ovirane

Na naše vprašanje, kaj je na Koroškem opazil, je dejal, da so razmere danes v primerjavi s tistimi pred desetletjem boljše. Dostopnost za gibalno ovirane se je zelo izboljšala, ne želi pa profilirati občin. "V dveh večjih občinah, Ravne in Slovenj Gradec, kontinuirano odpravljajo ovire in občini res izstopata, a kljub temu je še precej napak in odprtih zadev. V Slovenj Gradcu je denimo veliko potreb po dvigalih, Prva osnovna šola (OŠ) ga ima, Druga OŠ ga nima, prav tak so brez njega številni bloki. Nas pa veseli, da se po več letih opozarjanj končno ureja dostop za invalide pri slovenjgraškem sodišču. Tudi mnoge manjše občine delajo dobro, med njimi bi omenil Mislinjo. Je pa povsod vsako leto borba ob sprejemanju proračuna za ta sredstva."

V vsaki od koroških občin imajo tudi sanitarije za invalide, vendar niso vse enako dostopne, urejene in opremljene. Izboljšuje se dostop do javnih ustanov, jih je pa še nekaj, zlasti pri starejših stavbah (denimo slovenjgraški center za socialno delo), kjer brez zunanje pomoči invalid ne more vstopiti v objekt. Ponekod so problem tudi težka vrata ali se ta napačno odpirajo ...

Stojanov popis vseh arhitektonskih in drugih ovir je brezplačno na voljo občinam in razvijalcem aplikacij (dostopne so v javnem pregledovalniku na spletni strani dostopnost-prostora.si). "Pomembno je, da je to popisano in zbrano na enem mestu. Zdaj morajo občine to začeti uporabljati in upoštevati v svojih načrtih prenov," je dejal Rozman.

V projektu sodeluje tudi koroško podjetje Kopa, ki razvija nove storitve, pri tem pa kot osnovo uporablja zajete podatke v omenjeni standardizirani podatkovni bazi. V novembru so predstavili prototip navigacijske aplikacije za gibalno ovirane osebe Kopa Maps, ki označuje vse poti, primerne za invalidske vozičke, testiranje pa poteka na podatkih koroških občin, ki jih je zajel Stojan Rozman.

V okviru projekta gre v prvi vrsti za odpravljanje ovir v zunanjem javnem prostoru, veliko pa jih je še znotraj stavb. Tudi zajem teh podatkov se bo v kratkem začel zbirati pod okriljem Urbanističnega inštituta v okviru projekta Dostopnost.