Urška Polanc
Za regijo sicer ne tako značilna dejavnost, a vendar ima hmeljarstvo na Koroškem že večdesetletno tradicijo, primerni pa so tudi pogoji za rast in proizvodnjo. "Čeprav Savinjčani tega ne slišijo radi, tu raste kvalitetnejši hmelj, naši pridelki so boljši," se je pohvalil največji koroški hmeljar Jože Čas, lastnik oziroma zakupnik 175 hektarjev hmeljišč.
Hmelj na Koroškem lokalnih in globalnih razsežnosti
Sezonski delavci iz Romunije
Spomladi za obdobje enega meseca, ko je potreba po ročnih delih, kot sta navijanje hmelja in napeljevanje vodil, največja, pri Hmeljarstvu Čas najamejo za delo približno 60 državljanov Romunije. Okoli 15 tudi kasneje, ko nastopi čas za obiranje, čeprav za to potrebujejo manj delovne sile, saj je obiranje po večini strojno. V lanskem letu so tudi zato, da je kakovost obiranja še večja, kupili dva nova stroja. Najprej so k njim prihajali delavci iz Hrvaškega Zagorja, nato so poskusili delati z domačimi ljudmi z zavoda za zaposlovanje, a se ni obneslo. "Zdaj smo pristali pri Romunih, oboji smo zadovoljni - oni in mi. Ne angažiramo jih prek kakšnih podjetij, ki se s tem ukvarjajo, ampak direktno, tudi vsak delavec je plačan posamično, tu ni kakšnega izkoriščanja, radi pridejo."
Sporno škropljenje
Različno pa so hmeljarji s svojo dejavnostjo sprejeti v lokalnem okolju. Četudi v Radljah trenutno dobro sobivajo, pa je situacija drugačna v Slovenj Gradcu, kjer so na svojih bregovih hmeljarji in predstavniki Civilne iniciative za varovanje okolja in zdravja. Večna polemika ostaja, kako na prebivalce vpliva škropljenje s fitofarmacevtskimi sredstvi.
Monitoringa tal, zraka in pridelkov - obeh sicer ne v celoti - so na pobudo iniciative izvedli v mestni občini Slovenj Gradec, do sedaj znani rezultati pa škodljivih vplivov škropljenja niso pokazali. "Moti me, da ne sprejmejo nobenih rezultatov, zagotovil stroke, tudi po inšpekcijskih pregledih državnih institucij ne. Vedno zahtevajo kaj novega, občina jim ustreže, na tak način nesmotrno uporabljajo davkoplačevalski denar, na koncu pa zanje rezultati sploh niso relevantni. Premalo aktivna je tudi stroka, saj se ne izpostavi dovolj in ne postavi določenih pogojev. Imamo univerze, inštitute, ki sicer povedo svoje mnenje, a bi najraje videli, da bi se vse skupaj potlačilo in jim o tem ne bi bilo treba govoriti," je povedal Čas, sicer kritičen tudi do kmetijskega ministrstva.
350
ton suhega hmelja pri Hmeljarstvu Čas pridelajo letno
V Radljah bolje sobivajo
Pri Hmeljarstvu Čas opažajo, da v Radljah, kjer je turistično društvo v okviru praznovanja občine konec minulega meseca priredilo že tradicionalni hmeljarski "likof", razumejo hmeljarsko dejavnost, tudi sami pa so z raznoliko podporo društvom prisotni v lokalnem okolju. V Radljah imajo od letos tudi craft pivovarno z lokalnim pivom, kmalu bodo odprli še pivnico.
Lokalno pivo in pivnica
Po zgledu Nemčije tudi pri hmeljarstvu Čas razmišljajo o prevažanju izletnikov po hmeljiščih. Naslednje leto bodo namreč v Radljah odprli tudi pivnico, v sklopu tega želijo obiskovalcem ponuditi celotno izkušnjo, da si bodo lahko ogledali pivovarno, nato v pivnici kaj pojedli in popili, zatem pa bi jih odpeljali na hmeljišča, katerih ogled bi bil posebno zanimiv v času obiranja. Pivo iz radeljske craft pivovarne Time brewery je sicer že v prodaji, kmalu ga bo mogoče pokusiti tudi v več lokalih. Za zdaj ponujajo tri tipe piva - glede na ure v dnevu, ko je njihovo pitje najprimernejše. Najbolj tradicionalno pivo pale ale priporočajo za ob osmih, bolj lahko blond ob petih, temno pa ob desetih zvečer. Da ljudje sicer vedno bolj sprejemajo craft piva, nam je povedal direktor Primož Krajnc, a vendar se bodo prilagodili množicam in v kratkem razvili še lager pivo. Krajnc je v domači kleti pričel variti pivo že leta 2015. Pri pivovarni, v kateri mesečno zvarijo devet tisoč litrov piva, in pivnici, ki bo sprejela okoli sto ljudi, sodelujeta še Časova hči Neža Krajnc in Matevž Pogladič.
