Koroški lovci živali večkrat opazujejo brez puške kot z njo

Razumevanje lovstva je na podeželju drugačno kot v Ljubljani ali na obrobju velikih mest, ob 20-letnici Koroške lovske zveze (KLZ) ugotavlja njen predsednik Janez Švab. "Tu ljudje še vedno živijo z naravo. V Črni, kjer smo tri lovske družine, je vsak tretji oblečen v zeleno, lepo smo sprejeti. V nekaterih večjih mestih, posebno ob obilici večkrat kvazinaravovarstvenikov, smo zanje ubijalci in podobno. Cvetličar goji cvetove, pa jih na koncu odreže, kmet usmrti živali, gozdar, kar sem tudi jaz, ima rad gozd, drevesa - velikokrat jih objameš, preden jih posekaš. Pri lovstvu je podobno, tudi lovci imamo strašno radi živali, večkrat jih opazujemo brez puške kot pa s puško. Ko določen člen v prehrambni verigi manjka - malo je velikih zveri -, nastopamo kot tisti, ki uravnavamo stanje v populaciji. Vsako leto tudi organiziramo tabore za otroke, v Črni ga imamo v petem razredu, dva dni v lovski koči," pojasnjuje.

V KLZ je vključenih 19 lovskih družin, ki gospodarijo z divjadjo, kot so srnjad, gams, navadni jelen, divji prašič, muflon, lisica, jazbec, kuna belica, kuna zlatica, poljski zajec, raca mlakarica, šoja in siva vrana. Od parkljaste divjadi je najštevilnejša srnjad, sledijo ji gams, navadni jelen, divji prašič in muflon. Pri mali divjadi je, po odvzemu sodeč, najštevilnejša lisica, sledijo ji siva vrana, kuna belica, jazbec, šoja, raca mlakarica, poljski zajec in kuna zlatica. Po doseženih planih so bili lovci v koroških lovskih družinah zelo uspešni, ugotavlja Franc Kos, predsednik komisije za upravljanje divjadi pri KLZ, saj so zastavljene plane, načrtovane s strani Zavoda za gozdove, opravili v takšni meri, ki jo še dopušča zakon. Trudijo se tudi z ohranjanjem lovske kulture. Na Koroškem imajo dva pevska zbora, ki se vsako leto udeležujeta srečanja.

Koroški teren drugačen

"Že v 16. stoletju, ko je bila v Črni lastnica zemljišča grofija, so najeli kmete, da so zanje lovili in nato meso oddajali v Pliberk, za kar so dobili plačilo, lahko pa so tudi obdržali kakšen kos mesa. Že takrat je nastala tradicija skupinskega lova," je povedal Švab.

Do leta 2001 so bili koroški lovci člani Lovske zveze Maribor, nato pa so se odločili, da postanejo samostojna lovska zveza. "Ne zaradi kakšnih razprtij, ampak zaradi nekoliko drugačnih pogledov na lovstvo. Terena se razlikujeta, na njihovem območju je več nižinskega lova, na našem pa gorskega. Že vrsta divjadi, ki živi tu, je drugačna. Na Koroškem poleg te običajne srnjadi največ gospodarimo tudi z jelenjadjo, predvsem pa je specifika gams, ki je po številnosti skorajda enakovreden jelenjadi ali srnjadi. Lov v gorah je tudi drugačen od tistega v nižinah, v gorah je bolj malo skupinskih lovov, več je individualnega. To so tiste razlike, zaradi katerih smo šli na samostojno pot," razlaga predsednik. Pojasni še, da Radlje in Podvelka spadata pod mariborsko zvezo.

Dobrih 20 pripravnikov, mladih lovcev, se jim pridruži vsako leto. Vsako pomlad pričnejo izobraževanje, ki traja od dva do tri mesece, nato sledi zaključni izpit, v svojih loviščih pa morajo opraviti tudi praktični del. "Povprečna starost lovcev v lovskih družinah je okrog 56 let. Zadnje čase je rahlo padla, malenkost se mladimo. Članstvo pa vsa leta ostaja na približno istem nivoju," je povedal Švab.

Nemir v loviščih

V letu 2021 so koroški lovci pri srnjadi od skupno načrtovanih 2255 osebkov odvzeli iz lovišč 2127 živali, kar pomeni dobrih 94 odstotkov plana in je nekakšno povprečje odvzema na nivoju države. Pri gamsu so bili nekoliko manj uspešni, saj je celotna realizacija odvzema znašala 231 živali od skupno planiranih 262.

Opazili so, da je večji del manjkajočega oziroma nižjega odvzema predstavljal odvzem v lovskih družinah, ki gospodarijo z omenjeno divjadjo na območju Uršlje gore. V teh loviščih so namreč živali bolj vznemirjene oziroma jih zmotijo pohodniki in kolesarji, tudi nenadzorovana vožnja s štirikolesniki in kros motorji. "To je prisotno tudi v drugih loviščih, ne le pri gospodarjenju z gamsi, gledano splošno pri celotnem gospodarjenju z vsemi vrstami divjadi posameznih loviščih. Le vprašanje časa je, kdaj bomo lovci ta nemir v loviščih argumentirali kot vzrok za nedoseganje zastavljenih planov," je povedal Kos.

Odvzem jelenjadi je bil v letu 2021 rekordno visok, saj je znašal kar 117 odstotkov od planiranega, tudi podatki za zadnjih nekaj let pa kažejo, da je jelenjad v porastu.

Škoda od te divjadi je za zdaj v mejah normale, sicer pa jo poskušajo popraviti v dogovoru z lastniki zemljišč in gozdov s posekom poškodovanega drevja ali povijanjem posameznih nosilcev drevesnega sestoja na območju, kjer bi še lahko nastala škoda zaradi divjadi. O tem se dogovarjajo tudi z Zavodom za gozdove.

Tudi odvzem divjega prašiča je bil v letu 2021 rekordno visok, saj so jih od skupno planiranih 70 odvzeli iz lovišč kar 127. V večini je ta presežek rezultat večjega obroda plodonosnega drevja, ki pomeni velik del hrane in s tem pogojene reprodukcije pri omenjeni divjadi. Muflon je vrsta divjadi, s katero gospodari le nekaj lovskih družin v KLZ, življenjski prostor te divjadi so namreč Uršlja gora, Raduha in Olševa. Načrt za leto 2021 je bil 38 osebkov, realizacija pa je bila dosežena le nekaj več kot 81-odstotno ali 31 osebkov.