Koroški podjetnik skušal rešiti tradicijo in zaposlene, zdaj pa je v stiski sam

Koroška gostilna Brančurnik z dolgoletno tradicijo, prvo uradno zaznambo leta 1736, ni bila v svoji zgodovini še nikoli zaprta - niti med prvo in drugo svetovno vojno -, razlaga njen novi lastnik Andrej Rus, ki je zaposlenim v njej nedavno izplačal prvo plačo. "Tu so sprejemali tako Slovence kot Avstrijce, nikoli ni bilo opredeljeno, kdo lahko je in kdo ne. Kdor je bil lačen, je tu dobil za jesti. Vsi so vedeli, da so dobrodošli," razlaga Rus. Tudi v teh čudnih časih ljudje prihajajo po malice za domov, a so se v gostilni zaradi ukrepov, povezanih s koronavirusom, znašli v neugodni situaciji. S 1. septembrom je namreč prevzel podjetje, znova so zaposlili vseh devet delavcev, ki so bili s 1. januarjem letos na plačilni listi, a so jih morali že kmalu zaradi razmer odpustiti. "Odkar so sprejeli novi, peti protikoronski paket, z ministrstvi rešujemo stvari. Smo v začaranem krogu. Kot novi poslovni subjekt naj ne bi bili upravičeni do pomoči, zato smo najprej prišli do tega, da moramo delavce odpustiti. Nato smo ugotovili, da delavke, invalidke tretje stopnje, ne moremo odpustiti, prav tako ne osebe s starostno omejitvijo, ki sodi v kategorijo težje zaposljivih. Smo v pat položaju - ker smo zaprti, ne moremo zaslužiti kot sicer, a tudi odpustiti jih ne moremo, dolžni smo jim dati plačo, ki pa je ne moremo dati. Zdaj smo se odločili, da delavce damo na čakanje, videli bomo, ali nam bo pomoč za čakanje odobrena ali bomo morali ta strošek kriti sami. Zdi se nam neupravičeno, saj smo prevzeli projekt, vskočili," poudarja. Dodaja, da tudi za nazaj lahko izkažejo bilance, saj so že prej poslovali, četudi zdaj v gostilni Brančurnik kot lastniki delujejo na novo v okviru podjetja Go-rus, ki pa je bilo registrirano konec avgusta letos. "Znašli smo se v neprijetni situaciji, a reševali smo tradicijo in zaposlene. Računamo, da bodo na koncu videli, da ne gre za izkoriščanje, ampak za naš trud. Dali bom vse od sebe, da ne bo treba koga odpustiti. Delavci si tega ne zaslužijo, nekateri tu delajo že 18 let," je še povedal Rus.

Zdaj le za elektriko, vodo in minimalno plačo

Gostilni, ki ima tudi prenočišča, je z zaprtjem promet upadel za 90 odstotkov. Dan pred našim obiskom so prodali 47 malic, ki so jih ljudje odnesli domov. "Če bo v povprečju šlo ven 50 obrokov na dan in če štejemo 20 delovnih dni v mesecu, je to ravno za elektriko, vodo, mogoče eno minimalno plačo," razmišlja Rus, ki je pri Brančurniku že prej uredil prostore cvetličarne Floralhouse. "Stranke imamo po celi Sloveniji, veliko tudi čez mejo. V gostilni delamo do dveh, ob treh grem nazaj v cvetličarno, ki mi zdaj kot prva služba predstavlja hobi. Zanimivo je peljati oboje skupaj. Za zdaj je prisoten splošni preplah, čeprav je zdaj za nas cvetličarje čas, ko se delajo nagrobni aranžmaji za 1. november, se pozna upad strank. Tudi tu je promet upadel za 30, 40 odstotkov. Preplah je predvsem med ljudmi, ki prihajajo od drugod, a imajo grobove tu. Tem smo ponudili možnost, da jim nagrobni aranžma dostavimo na pokopališče. Prilagajamo se situaciji, to je v naši naravi. Najprej si v krču, se loviš, potem se ukloniš. Doma samo sedeti in čakati, da mine, predstavlja stres, ki pa ti nič ne pomaga," je povedal. Rus razmišlja, da si Slovenci radi pomagamo, smo solidarni, zato v prvi vrsti računa na podporo. Razmišlja, da lahko ljudje sedaj gostincem pomagajo tudi s tem, da si gredo iskat kak obrok za domov.

Vse bodo dali od sebe, da ne potonejo

Novih pravil čez noč niso pričakovali, saj so gostilna, ki lahko sprejme do 200 ljudi. "Trudili smo se ves čas delati po pravilih in priporočilih, zavedali smo se, da je virus med nami. Žal je naš največji problem strošek dela, ki ostaja enak, če prodamo deset oziroma sto malic," je razložil.

Delavec ima na uro enako plačo, elektrike porabimo enako, zmanjša se le surovina nabavljene vrednosti. Računali so na to, da bodo gostincem dovolili delati vsaj neki vmesni čas, da med šesto in deseto uro vsak oddela neko kvoto, v tistem času, ko bo videl, da lahko naredi čim več dobrega. "Vsi razumemo, da so problem praznovanja. Sami imamo med deveto in drugo uro sicer ogromno malic, veliko delavcev hodi k nam jest, v velikem prostoru, kot je naš, je prostora tudi do 50 ljudi naenkrat na razdaljo. Tudi sanitarije so na dveh koncih. Gostince bi res lahko podprli z neko kvoto, vsaj štirimi, dvema urama na dan - za osem ure dela v teh časih res ni -, da tudi zaposleni ostanejo vpeti v službo, imajo občutek, da jih nekdo potrebuje. Zdaj stvari rešujemo iz dneva v dan, lovimo se, ne znam odgovoriti na vsa vprašanja, saj nam tudi drugi ne znajo. Prisoten je strah. Vse bomo dali od sebe, da ostanemo nad vodo, da ne potonemo," je zaključil.