Zdravstveni domovi na Koroškem na pomanjkanje družinskih zdravnikov in pediatrov opozarjajo že vrsto let, saj je pomanjkanje veliko. Večina si pri pokrivanju potreb pomaga z upokojenimi zdravniki, a naj bi se stanje vsaj v dveh največjih koroških zdravstvenih domovih, če bodo ostali v veljavi obstoječi normativi, sčasoma uredilo.
Zdravstveni dom (ZD) Ravne na Koroškem, ki je največji na Koroškem, bi trenutno po podatkih direktorja Stanislava Pušnika potreboval dva ginekologa, enega radiologa, pet družinskih zdravnikov in tri pediatre.
Glede pediatrov je direktor pojasnil, da imajo tri pediatrinje na specializaciji, od tega bo ena specializacijo končala letos, preostali dve pa v letih 2021 in 2022. Vse tri se bodo zelo verjetno zaposlile v tem zdravstvenem domu in zapolnile potrebe po pediatrih, je ocenil Pušnik. Trenutno pomanjkanje pediatrov zapolnjujejo s pomočjo upokojene pediatrinje, hkrati to področje pokrivata dve družinski zdravnici v okviru otroško-šolskega dispanzerja.
Potrebujejo pet zdravnikov družinske medicine
Pomanjkanje družinskih zdravnikov rešujejo na tri načine, in sicer tako, da v delo vključujejo specializantke, teh imajo trenutno šest in jih bodo zaposlili letos in v prihodnjih letih. Poleg tega v ZD Ravne redno delajo trije že upokojeni zdravniki, kot tretji način reševanja pa je Pušnik navedel nadure redno zaposlenih zdravnikov.
Medicinskih sester imajo v ravenskem ZD dovolj, tudi na razpise je dober odziv. Na zadnji razpis za diplomirano medicinsko sestro so prejeli 15 prijav, za razpis za zaposlitev medicinske sestre s srednješolsko izobrazbo pa prek 30 prijav.
Skupno ima sicer ZD Ravne na Koroškem 150 zaposlenih. Za področje otroško-šolskega dispanzerja in družinske medicine pokriva območje z okoli 27.000 prebivalci, za specialistične dejavnosti pa zajema območje okoli 35.000 prebivalcev.
ZD Slovenj Gradec, ki skrbi za primarno zdravstvo na območju občin Slovenj Gradec in Mislinja, bi trenutno potreboval dva zdravnika družinske medicine, glede na dva specializanta pa računajo, da bo eden začel paciente pri njih opredeljevati junija letos, drugi pa junija 2020.
Za potrebe delovanja dežurne službe pa bi v slovenjgraškem zdravstvenem domu za neko idealno stanje potrebovali pravzaprav še pet zdravnikov družinske medicine, ki bi opravljali delo v dežurni službi, je za STA dejala direktorica ZD Slovenj Gradec Marjeta Vaupot. Ključni problem ZD Slovenj Gradec je po njenih besedah namreč ta, da zdravniki poleg rednih ambulant zagotavljajo še 24-urno dežurno službo v urgentnem centru.
"Naši zdravniki so preobremenjeni"
"Tu imamo izpad, glede na to, da posamezni zdravnik enkrat ali dvakr at tedensko ne dela v svoji ambulanti, ker mora biti na voljo v urgentnem centru," je pojasnila Vaupotova. Dodala je, da je problematika dežurnih zdravnikov tudi ta, da so vpeti še v izvajanje mrliško-pregledne službe. "Naši zdravniki so preobremenjeni," je ocenila Vaupotova.
Ob tem je izpostavila normative. Če se bodo ti znižali na 1500 ljudi na enega družinskega zdravnika, bi ZD Slovenj Gradec dolgoročno potreboval še sedem zdravnikov družinske medicine.
Na področju pediatrije so lani v slovenjgraškem zdravstvenem domu zaposlili novo specialistko, v dveh letih bodo predvidoma zaposlili še eno, ki zdaj opravlja specializacijo. Če se standardi ne bodo znižali, bodo imeli pediatrijo v mreži pokrito.
ZD Slovenj Gradec sicer zaposluje 110 ljudi, območje, ki ga pokriva na primarni ravni, pa obsega okoli 24.000 prebivalcev. Slovenjgraški zdravstveni dom je v zadnjih treh letih zaposlil 39 ljudi, deloma za izvajanje različnih projektov, ki so jih pridobili na različnih razpisih, deloma tudi zaradi odpiranja novih ambulant.
