Urška Polanc
Z idejo, da stara knjiga ni slaba knjiga, ljubitelji knjig prostovoljci že od leta 2004 v Slovenj Gradcu skrbijo za bukvarno, ki je nastala na pobudo Knjižnice Ksaverja Meška Slovenj Gradec.
Po mestu hladilniki
Leta 2014 se je bukvarna razširila po mestu s hladilniki, ki jih prostovoljke in meščani s knjigami pridno zalagajo in praznijo. "Pri gimnazijskem je bil spet 'ravbšic'," je na poti do bukvarne ugotovila Horvatova, ki ne šteje več, koliko hladilnikov je po mestu; od časa do časa odkrije kakšnega novega, pravi, tudi v sosednjih občinah, a zagotovo jih je več kot deset. "Če ima knjiga vonj po plesnobi, jo daš v hladilnik in kmalu bo izgubila vonj," meni Odlazek Hvalčeva. Ko kdo išče določeno knjigo, ki je ne moreš več kupiti in je niti ni v bolje založenih antikvariatih, uporabljajo ključnik Iščem knjigo, in nemalokrat se zgodi, da se nato ravno ta knjiga pojavi v kakšnem hladilniku. "Tudi nimam nič proti, če kdo prihaja v hladilnike knjige jemat in jih prodajat naprej, ker v to vloži svoj čas in prispeva k temu, da knjiga pride na pravo mesto. Če ima še on kaj od tega, pa hvala bogu," je povedala nasmejana Horvatova.
Ob knjigah spomini na mladost
"Ljudje pridejo v knjige, a nato jih knjige najdejo. Knjige so zelo žive, prisotne so zanimive energije. Nekateri obiskovalci se v bukvarni spomnijo na mladost, na babico, tu živijo neverjetne zgodbe, ki pri obiskovalcih vzbudijo veselje, žalost ...," ugotavlja Horvatova. Knjige, ki jih ljudje prinesejo, najprej pregledajo, presortirajo, požigosajo s svojim žigom, kakšna pa kdaj sodi tudi med star papir, saj ji denimo manjkajo strani.
Od deteljic do ljubezenskih pisem
"Obožujemo, če v knjigah kaj najdemo. Smo mali raziskovalci, skoraj antropologi, imamo mapico, v katero te reči shranjujemo, ogromno je štiriperesnih deteljic, zelišč, rož," nam pojasni Odlazek Hvalčeva in pokaže rokopis jedilnika z datumom 3. 3. 1940. V knjigah ostajajo tudi ljubezenska pisma, osebne stvari in lastnikom jih vračajo. Horvatova se spominja čustvene prigode, ko je ravno 19. marca ženi nekdanjega vojaka, ki ji je napisal pismo 19. marca 1972, ko je bila še njegovo dekle, to pismo vrnila.
Če je knjiga na polici, je predmet, če se giblje, je živa reč
Če ni časa, nisi motiviran
"V šolski knjižnici sem več kot četrt stoletja. Zelo upada branje knjig pri mladih. Še so svetle izjeme, to se vidi pri prostovoljkah dijakinjah, ki nam pridejo pomagat. A večina jih pravi, da nimajo časa. Da nimaš časa, pomeni, da nisi motiviran. Če bi knjiga bila sveže zaljubljeno dekle ali fant, bi se čas našel, vsaj ura na dan ali na teden. Knjiga ne bo kar tako ugasnila, prihaja do hiperprodukcije, večji problem je, da je zdaj skoraj prevelika izbira, preveč je vse dostopno, in tako se manj ceni," razmišlja Horvatova, kritična tudi do sedanje politike, ki ravna, "kot da so knjige in izobraževanje strupeni". Četudi je bila bukvarna zaradi epidemije letos več mesecev zaprta, niso bili neaktivni, na spletu so organizirali teden poezije, kratkih zgodb, šal, prebirali so pravljice ... Odziv je bil dober, veliko pa so se naučili tudi sami, ocenjuje Horvatova.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
