Urška Polanc
Specifični, a hkrati univerzalni usodi Lužiških Srbov in slovenske manjšine v Avstriji sta izhodišče projekta, mednarodne razstave Podobe pokrajine, ki so jo v četrtek odprli v Koroški galeriji likovnih umetnosti (KGLU) v Slovenj Gradcu. Avtorji, med njimi so štirje slovenski, štirje avstrijski in štirje nemški, opozarjajo tudi na pomen in ohranjanje jezika v smislu identitete.
Lužiški Srbi in nižinski urhi
Razstava posega tudi v veliko bolj univerzalne teme, nam je pojasnila Andreja Hribernik, direktorica KGLU: "Skozi razstavo se vijejo tri zgodbe. Prva je povezana z vprašanjem ekologije - uničevanjem pokrajine, narave zaradi ekonomske eksploatacije, kapitala. Druga tema problematizira vpis človekove aktivnosti v naravo - s postavljanjem meja, razmejitev ... V tretji pa narava in pokrajina, ki nas obdajata, predstavljata matrico za naše projekcije, za našo intimno in notranje doživljanje."
Ogrožene živali so očitno zaščitene bolj od ogroženih narodov
Pokrajina in politika
Slovenski umetniki so se ukvarjali z vpisom človeške aktivnosti v pokrajino zaradi političnih okoliščin (meje, taborišča, kampi, begunske poti ...). Nika Autor tako sooča estetske podobe Kolpe s statistiko utopljenih beguncev, ki so poskušali prestopiti mejo. Žica pa predstavlja simbol, s katerim so tako v preteklosti kot danes izvajali politično moč.
