Jasmina Detela
To ni enoznačna grozljivka, v kateri zlo uničuje vse pred sabo, temveč pripoveduje mnogo širšo zgodbo njegovega odkrivanja, tako v obliki osebnih strahov kot kolektivnega zla, ki je vtisnjeno v substanco vsake skupnosti in odnose med živečimi v njej," o kultnem romanu It (v prevodu Tisto), ki ga je ameriški pisatelj Stephen King izdal leta 1986 - predlani je bil na ogled prvi del filmske predelave romana, letos jeseni pa v kinematografe prihaja še drugi del -, pravi Marko Košan.
Želel je sočen prevod
Prevajanje knjig ni njegova služba, to počne zato, ker mu je to všeč, s prevodi za "interno rabo" pa so bili zadovoljni tudi družinski člani in prijatelji. "Bilo je zabavno delo, ki me je tako pritegnilo, da nisem mogel nehati. Želel sem, da je prevod sočen, da bralec ne bo mogel odložiti knjige, dokler ne pride do zadnje strani. Takšen je tudi original, vsaj jaz sem ga ob branju tako doživel."
Po njegovi oceni je knjiga veliko boljša od prvega dela filma, ki ga je označil za katastrofo. Moti ga predvsem to, da so ločili otroški in odrasli del zgodbe. Glavna poanta knjige je namreč prepletanje obeh delov. "Poleg tega iz ekrana butajo le krvavi prizori, zanemarjen pa je psihogram ameriške družbe, ki ga je tako učinkovito izpostavil King. Ne vem še, ali si bom ogledal tudi drugi del filma," je razočaran Košan.
Roman, ki je fantazijska pripoved o skupini sedmih prijateljev in njihovi skupni travmatični izkušnji soočenja s skrivnostnim in strašljivim bitjem, ki jih usodno poveže in jih sedemindvajset let pozneje prikliče v vnovično avanturo, je izdala založba Beletrina. Do prevoda je prišla na nekoliko neobičajen način.
Navdihujoč izziv
Po naključju je o tem govoril z znancem, direktorjem Beletrine Mitjo Čandrom, ki jih je želel prebrati in tudi izdati. A se je zataknilo pri avtorskih pravicah, saj niso dovolili objaviti kompilacije iz različnih zbirk. Lahko bi jih dobili za zbirko kot celoto, a v njih so dobre in slabe zgodbe, pravi. Čander ga je nato spodbudil, naj prevede še katero drugo Kingovo delo. "Pred dvema letoma se je v kinu vrtel prvi del filma Tisto. Bil sem razočaran, saj je bil za moj okus res slab. To je bila nato spodbuda, da sem se lotil prevoda knjige, ki sem jo v angleškem jeziku prebral že pred leti. Med prevajanjem sem zelo užival," je dejal Košan. Trajalo je eno leto, saj prevod v slovenski izdaji obsega dve knjigi na 1366 straneh. "King je mojster tekočega pisanja, tako da je bil zame izziv, kako ga ujeti," pravi Košan. Naletel je tudi na nekaj prevajalskih zagat. Gre za reference iz ameriške kulture, ki jih bralec ne bi razumel. Za neke vrste pojasnila, na primer za citate iz filmov, pojasnila o ameriških igralcih ... Slednje je rešil tako, da je pisal opombe pod črtami. King uporablja tudi sleng, ki ga je prevedel oziroma zanj poiskal ustrezne besede. "Težava je nastopila že s poimenovanjem poosebljenega zla, ki mu junaki pravijo Tisto, slovenščina pa seveda samostalnike sklanja. Še več: King si je privoščil, da Tisto v romanu celo zamenja spol ... Veliko zalogajev torej, ki pa so bili pravzaprav navdihujoč izziv. Svoj prevod sem prebral štirikrat, preden sem ga oddal. Nekatere jezikovne dileme sva rešila z Leno Vastl, ki je opravila jezikovni pregled, dragocena je bila tudi pomoč urednika Urbana Vovka," pove.
Veliko gnilega za zlato fasado
Knjiga pritegne, je povedal, ker na poseben način povezuje nostalgičen pogled na t. i. ameriški sen in je obenem njegova neusmiljena kritika. "Opisuje dve obdobji ameriške zgodovine, Eisenhowerjevo ero v petdesetih letih preteklega stoletja in Reaganovo v osemdesetih, ko se je dokončno vzpostavil ameriški način življenja, ki ga določajo televizija, popularna kultura, rock and roll ipd., in se je vzpostavila ameriška paradigma, ki odtlej vlada zahodnemu svetu. Roman ima to širšo družbeno, sociološko dimenzijo in ni samo strašljivka. Govori o izgubi otroške nedolžnosti v dobesednem in prenesenem pomenu. Besedilo je dobesedno posejano z namigi te vrste, le prebrati jih je treba na pravi način. Film v tem smislu zgreši na celi črti in je le poceni grozljivka, saj zgolj niza strašljive prizore," pravi Košan. Po njegovem mnenju knjiga kaže, da se za zlato fasado ameriškega sna skriva veliko gnilega. "Danes Trump znova skuša narediti Ameriko tako veliko, kot je bila v Reaganovih časih, in obuditi ameriški sen. Zgodba je torej več kot aktualna tudi danes, škoda le, da je takšne ne vidi Hollywood."
