Konjeniški klub Krofla je že 20. leto zapored pripravil konjeniški tabor v Podpeci. Namenjen je predvsem osnovnošolcem, da se naučijo osnov ravnanja s konjem. Svet konjev je za otroke še posebno zanimiv, saj se naučijo skrbeti zanje, veliko pa je tudi drugih zanimivih doživetij. Za organizacijo aktivnih počitnic v naravi že vsa leta skrbi družina Mrdavšič.
Organizirajo ga vsako leto prve tri tedne v juliju. Traja pet dni, od ponedeljka zjutraj do petka popoldan, v vsaki skupini je 16 udeležencev. V dveh desetletjih se je tabora udeležilo okoli 800 otrok. Zadnjih pet let privabi v glavnem osnovnošolce iz Koroške, medtem ko je prva leta leta sodelovalo precej otrok iz Štajerske in okolice Ljubljane.
Pomagajo tudi dekleta, ki so bila na taboru
"Začeli smo z eno skupino, drugo leto sta bili dve, potem so vedno tri. Interes je velik, skupine so vedno polne. Rdeča nit so konji in druge živali (psi, koze, prašiči), to jih privlači," pove organizator konjeniškega tabora Vasja Mrdavšič. Otroci se pri njih naučijo osnovnih veščin gibanja na konju, tisti, ki pa prihajajo že več let zapored, in takih ni malo, pa tudi še kaj več. "Je pa res, da so tabori v večini namenjeni začetnikom. Vedno začnemo pri temeljih, aktivnosti stopnjujemo do petka, ko se vsak že malo preizkusi v kasu," razlaga Vasja, ki je inštruktor jahanja, na pomoč mu priskočijo vodniki konjev. Med njimi so tudi dekleta, ki so kot osnovnošolke obiskovale tabor. Iza Dorič iz Mežice je pomagala oziroma vodila konje med jahanjem otrok. Pred tem je tri leta sodelovala na taboru, redno tudi jaha. "Bila je zanimiva izkušnja. Nova vloga mi je bila bolj všeč, zagotovo še pridem."
Jahanje, druženje in zabava
Otroci spijo v kozolcu. Čez dan se trudijo, da jim poleg jahanja omogočijo še druge aktivnosti; pohod na Peco, kegljanje, orientacijo. "Otrokom se ves dogaja, največ eno uro dnevno imajo prostega časa. Najrajši so pri konjih, pritegnejo jih tudi družabne igre, letos je pomagala defektologinja Špela Mlinar. Približala jim je tudi otroke s posebnimi potrebami, v prvem terminu sta sodelovala dva," je povedala Sabina Mrdavšič.
Pozitivni učinki jahanja
V Mitneku pod Peco imajo sicer osem konjev, pet jih je vključenih v tabor. Konji so poleti v odprtih hlevih, otroci skrbijo za krtačenje, sedla, da je red na jahališču, za male živali, za red v kozolcu in pri obrokih. "Na taboru sem bila četrtič. Bilo je v redu, saj sem spoznala nove prijatelje. Imeli smo veliko aktivnosti s konji, se zabavali pri družabnih igrah. Zelo rada imam konje, včasih jaham tudi med letom, saj imam veliko sorodnikov, ki imajo konje," je povedala Žana Presečnik iz Velenja. Izaja Miševski z Raven je prišla prvič, za tabor ji je povedala najboljša prijateljica. Prišla je sama, a je bilo vseeno v redu. Spoznala je nove prijateljice, najbolj všeč sa ji bila jahanje konj in peka penic. Lara Oderlap iz Mežice je sodelovala že četrtič: "Všeč mi je jahanje, najboljša je kobila Mery. Ustvarjali smo iz gline, se igrali različne igre, kegljali ..." Najmlajši udeleženec Jan Ivančič je star šest let, prihaja s Prevalj. Sodeloval je prvič, rad jaha. Povedal je, da so bili konji zelo prijazni.
Tudi terapevtsko jahanje
V Konjeniškem klubu Krofla predvsem otrokom in mladostnikom jahanje omogočajo tudi med letom. Učijo jih tehnike jahanja in odnosa do konja. Jahanje ima namreč veliko pozitivnih učinkov - ni le telesna dejavnost, otroci so tudi v stiku z naravo, izboljšuje se jim ravnotežje. Omogočajo tudi terensko jahanje za odrasle in terapevtsko jahanje. Najpogosteje se v proces terapevtskega jahanja vključujejo otroci s posebnimi potrebami in z motnjo v duševnem razvoju. "Jahanje jih umirja, pridobivajo samozavest, povečuje se gibljivost in tudi koncentracija otrok," je povedal Vasja, ki je tudi pomočnik terapevta s pomočjo konja. V dogajanje se vključujeta tudi obe hčerki, zlasti starejša, ki študira socialno pedagogiko.
