Jasmina Detela
Nekdanji objekt na mejnem prehodu Libeliče, ki stoji blizu vasi in je bil dolgo prazen, je dobil nove vsebine. Občina Dravograd se je povezala z več partnerji in zapuščeno stavbo prenovila s pomočjo evropskih virov. V njem je turistična pisarna, stalna razstava Ko spregovorijo meje in prostor za Kulturno prosvetno društvo Libeliče, v pritličnih prostorih pa turistični apartma s sanitarijami in čajno kuhinjo, namenjen kolesarjem in pohodnikom. Objekt dopolnjuje skulptura Jureta Markote.
"Mejni prehod, ki je nekoč razdruževal, dobiva novo vsebino. Postaja točka srečanj, kulture, muzejskih vsebin in je pobuda za novo sodelovanje," je ob odprtju prenovljenega objekta Libeliški prehod dejal direktor Koroškega pokrajinskega muzeja (KPM) Tadej Pungartnik. Da je dobro, da stavbe niso podrli, izpostavlja tudi domačin, član Kulturno prosvetnega društva Libeliče Adrijan Zalesnik. "Če smo švercali, smo švercali mimo prehoda," se spominja Zalesnik in pove, da so včasih, ko so bili v njem še uradniki, mimo njega hodili s strahom. "Vedno si preveril, ali imaš vse, kar potrebuješ za prehod državne meje. Zdaj, ko je stavba dobila novo podobo in vsebine, upam, da bo občutek bolj pozitiven in bo tako domačine kot turiste zamikalo in bodo pogledali, kaj je v objektu. Zdaj moramo stopiti vsi skupaj in mu dati življenje," je prepričan. Da je bil že skrajni čas, da se glede prenove objekta nekaj ukrene, je izpostavil tudi predsednik Krajevne skupnosti Libeliče Branko Perovnik. "V moji mladosti smo na ta objekt gledali s strahospoštovanjem, saj je bila v bližini tudi karavla z graničarji. Ko smo šli v Avstrijo, smo opazovali vojake s puškami. V srednješolskih letih smo hodili čez mejo obirat kumarice, včasih smo tudi kaj švercali. Ko je šla meja stran, nam je kar malo odleglo," je povedal Perovnik.
Območje nekdanjega maloobmejnega prehoda Libeliče je bilo obnovljeno v okviru projekta Koroška 100 let pozneje. V njem KPM s stalno avdiovizualno razstavo Ko spregovorijo meje po več kot sto letih od razpada avstro-ogrske monarhije nadgrajuje do zdaj raziskana in splošno znana zgodovinska dejstva s spominskimi pripovedmi posameznikov z obeh strani državne meje. Te je od leta 2015 zbirala zunanja sodelavka muzeja, slovstvena folkloristka Manja Miklavc. "Gre za širok nabor zgodb, od vojne tematike, etnološke, socialne do šaljivih pripovedi. To je čtivo, ki je zanimivo za marsikoga," je prepričana Miklavčeva. Osebni ali družinski spomini, ki so se jih pripovedovalci odločili deliti z javnostjo, na tak način postajajo kolektivni. Razstava ponuja vpogled v digitalno knjigo spominov, hkrati pa je tudi prostor nadaljnjega zbiranja spominov in nadgrajevanja vsebin, pojasnjujejo pri muzeju. Avdio-vizualna razstava je zasnovana na način, da se lahko nadgradi. "Verjamemo, da bodo zapisane zgodbe marsikoga spodbudile, da se bo spomnil na zgodbo iz otroštva, pripoved staršev, starih staršev," vabi Pungartnik.
Naložba je skupno vredna 239 tisoč evrov in je bila sofinancirana iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in države (85 tisoč evrov). Kot je povedal dravograjski župan Anton Preksavec, so sodelovali s KPM, Koroško galerijo likovnih umetnosti, slovenjgraško mestno občino, LAS Mežiške in Dravske doline ter Kulturno prosvetnim društvom Libeliče.
