Urška Polanc
Vzorčili so mulj, naplavine, ki jih je pustila reka Meža po Mežiški dolini, in sicer od Dravograda vse do Črne na Koroškem. "Vsega skupaj je bilo enajst vzorcev teh naplavin. V njih smo določili celotne koncentracije potencialno strupenih elementov, predstavljeni so najbolj kritičlni elementi za Mežiško dolino, in sicer cink, kadmij in svinec, vemo namreč, da je Mežiška dolina zaradi rudarjenja in drugih aktivnosti obremenjena s temi elementi. Tabela se barvno sveti, vse vrednosti so presegle vrednosti določene v uredbi o emisijah strupenih snovi v okolje. So pa ti rezultati pričakovani za Mežiško dolino, saj vemo, kaj vse se v njej dogaja," je povedala Tea Zuliani z Instituta Jožef Stefan (IJS)
Kaj to točno pomeni za Mežiško dolino je razložila Janja Turšič z Agencije za okolje: "Rezultati analiz mulja, ki so bili vzeti v Mežiški dolini kažejo na res visoke vrednosti svinca, kadmija in cinka, predvsem vse izmerjene vrednosti svinca v vzorcih, ki so bili vzeti so presegle kritično vrednost. Poleg te primerjave, ki jo je potrebno narediti z uredbo o emisijskih vrednostih nevarnih snovi v tleh je potrebno vedno umestiti tudi glede na podatke, ki jim imamo o tleh na tem območju v preteklosti. Tla so bila že v preteklosti obremenjena s svincem in ostalima dvema kovinama, že v preteklosti pa so bile vrednosti večje od kritičnih. Zavedati se je potrebno, da je v Zgornji Mežiški dolini industrija povezana z rudarjenjem, metalurgijo, obstaja že več kot 300 let in ima to vpliv na okolje, ki se odraža tako v sedimentu, ki je v Meži kot tudi v tleh na tem območju, predvsem ob reki Meži."
Na podlagi teh rezultatov sklepajo še, da je prišlo do premeščanja tega materiala gorvodno proti dolvodnim legam, ker imajo tudi tla ob reki Meži zelo podobne koncentracije, kot so jih imele vsebnosti teh onesnaževal v sedimentu oziroma mulju, ki je bil vzorčen po poplavah v začetku avgusta, je še dodala.
Strokovni direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje Ivan Eržen je prav tako poudaril, da rezultati niso presenečenje: "Mi smo pred več kot 20 leti opravili raziskavo o vplivu okolja na zdravje prebivalstva in smo takrat ugotovili, da je ta vpliv znaten še posebej pri otrocih, ki so zelo občutljivi iz več razlogov, eden od teh je zagotovo, da gre za razvijajoči se organizem, ki je v tej fazi razvoja še posebej občutljiv, kajti nima možnosti, da bi večje vsebnosti svinca izločili. Takrat smo ugotovili res dramatične razmere, vsebnost svinca je bila pri skoraj 80 odstotkih otrok, ki so bili vključeni v to preiskavo presežena in v nekaterih primerih tudi zelo visoka. Takrat je bil sprejet program za sanacijo zgornje Mežiške doline, ki je zelo obsežen."
Da se je zato v zadnjih petnajstih letih vpliv na zdravje otrok se je drastično zmanjšal, zato menijo, da bo potrebno s takšnim pristopom nadaljevati tudi v prihodnje, je pa Meža ob tej poplavi veliko teh ukrepov odnesla, prišlo je do razkritja teh površin, ki so z leti bila zatravljena ali asfaltirana, je še ugotovil direktor. Aktivnosti, da bodo s takim programom nadaljevali v okviru sanacije po poplavah, že tečejo, zato na NIJZ pričakujejo, da bodo prebivalci sčasoma bistveno manj ogroženi, kot so v tem trenutku, kot tudi da se bodo ukrepi izvajali veliko hitreje kot v zadnjih petnajstih letih. Slednje je potrdila tudi Tanja Bolte z Ministrstva za okolje, podnebje in energijo ob tem pa je opozorila še, da bo tokrat potrebno vključiti tudi vse ostale občine dol vodno. Takoj ko se bo območje dokončno očistilo, bodo naredili analiza stanja na tem področju in v skladu s tem pripravili vse ukrepe, ki jih bo, jasno, financirala država skupaj s pristojnimi ministrstvi in institucijami, vključenimi v ta program.
