Za boljše razumevanje zgodbe, ki sta jo pred tremi leti začela pisati Anže Pešl in Lucija Murko Hajtnik iz gostilne Murko v Slovenj Gradcu, se moramo vrniti v leto 1903, ko je Lucijina nekajkratna prababica Ana, da bi moža Maksa razbremenila po celodnevnem delu v kovačnici, začela kuhati žganje iz brinovih jagod. Anže in Lucija sta nato, skoraj 115 let kasneje, skrivni Anin recept priredila po svoje. Na sodoben način. Nastal je AP gin, ki poleg brinovih jagod, te ostajajo glavna sestavina, vsebuje še šest začimb iz celega sveta. "Na idejo o lastnem džinu sva prišla pred tremi leti. Povsem spontano. Nekaj vpliva je gotovo imel tudi Lucijin dedek, ki je že davno zmešal džin, tonik, metin liker in sladkor. Pijačo je imenoval mladost," pove Anže, ki je džin vzljubil prej kot Lucija. "Na začetku se ji je tonik zdel preveč grenak, a se je privadila in zdaj ga ima zelo rada."
Škotska kot pika na i
Ideja o lastni destilarni je hitro padla na plodna tla. Kupila sta prvi destilator, ki je naenkrat zmogel skuhati liter te izjemno priljubljene pijače. Dve leti sta pripravljala recept, testirala, džin sta tudi zlivala stran. "Učila sva se prek spleta, youtuba, spletnih seminarjev. Lucija mi je kupila knjigo, ki pa ni bila pretirano uporabna. (Smeh.) Ko sva bila tik pred koncem, ko je bil recept že skoraj naštudiran, sva lani poleti odpotovala na Škotsko in tam obiskala veliko majhnih destilarn. Šla sva v šolo džina," se lanskega "delovnega dopusta" spominja Anže. "Kuhanje svojega džina ni tako enostavno, kot se morda sliši. Ustvariti moraš povsem svoj recept. Pomembna so razmerja, osnova so brinove jagode, vse drugo prilagajaš. V vseh destilarnah so nama brez težav pokazali sestavine, a ne tudi razmerij," se spominja Lucija. Z veseljem našteje vseh sedem sestavin, ki so v njunem džinu: "Poleg brinovih jagod uporabljava še koriandrova semena, limonino in pomarančno lupinico, kardamom, maline in korenine angelike." Po dveh letih preizkušanja, tuhtanja, učenja pa tudi mnogih neprespanih noči jima je novembra lani uspelo.
Ne le džin, veliko vlogo ima tudi tonik
Nekateri prisegajo na čisti džin, a večina ga pije zmešanega s tonikom. Poleg kakovostnega džina je še kako pomemben kakovosten tonik. "Midva uporabljava tonik Fever tree, ki ne vsebuje veliko sladkorja in je brez umetnih arom. Bolj pride do izraza okus džina. Če si privoščiš kakovosten džin, je smiselno kak evro več odšteti tudi za tonik," je prepričana Lucija. Ni odveč poudariti, da po kakovostnem džinu in toniku tudi glava prihodnji dan ne bo tako bolela.
Učila sta se na Škotskem, zdaj pa džin kuhata na Koroškem