Urška Polanc
Zaradi naravnih ujm je močno poškodovanih skoraj deset odstotkov gozdov na Koroškem, sanacija ogolelih površin bo tako potekala še vrsto let. Tudi to je eden izmed razlogov, da letos na Koroškem velja velika nevarnost širjenja smrekovega lubadarja. Predpogoj za to je namreč slabša vitalnost dreves smreke, ki je posledica vetrolomov v preteklih letih, opozarja Branko Gradišnik, vodja slovenjgraške območne enote Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS). Na gozdnih površinah je ostalo tudi veliko sečnih ostankov, kjer se je lubadar pričel razvijati. Za njegov razvoj so zelo pomembne tudi ugodne vremenske razmere - mila zima, ekstremno visoke temperature in daljša sušna obdobja.
Kot razlaga Gradišnik, bodo lastniki gozdov morali vložiti veliko dela tudi v nego mladih sestojev, kar je predpogoj, da bodo na novo nastali gozdovi stabilni in bo v njih možno sekati kvaliteten, visoko vreden les. Država lastnikom gozdov pomaga sofinancirati dela s sredstvi iz državnega proračuna ali programa razvoja podeželja.
Učinkovit le pravočasen posek
Edini učinkoviti ukrep za preprečevanje širjenja smrekovega lubadarja je, da lastniki gozdov napadena drevesa pravočasno posekajo in odpeljejo iz gozda.
Strokovni delavci ZGS lastnikom gozdov nudijo pomoč pri izvajanju ukrepov. Da se večina lastnikov gozdov zaveda ogroženosti gozdov in roke, določene z odločbami za posek napadenih dreves, spoštuje, ocenjuje Gradišnik in še opozarja, da neodgovorni posamezniki, ki poseka ne izvedejo pravočasno, lahko ogrozijo tudi gozdove sosednjih lastnikov.
Spodbujajo k hitrejšemu poseku
ZGS želi lastnike gozdov spodbuditi k hitremu poseku prizadetega drevja. Na Koroškem so po zadnjih podatkih razmere najbolj alarmantne na območju občine Dravograd. Vetrolom leta 2017 je močno prizadel gozdove na tem območju, zato je tam tudi najbolj obsežen napad lubadarja. Nujno je treba posekati že več kot 6300 kubičnih metrov smreke. Zaradi smrekovega lubadarja, širiti se je začel predvsem zaradi dolgotrajne suše in vročine v letih 2003 in 2007, so morali skupaj od leta 2001 do 2010 posekati nekaj več kot 40.000 kubičnih metrov drevja. S stanjem gozdov po vetrolomih in napadih podlubnikov se je seznanila tudi ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandra Pivec, ko je nedavno obiskala Koroško. Težave s podlubniki so sicer po vsej Sloveniji, vremenske razmere pa so naklonjene razvoju lubadarja, zato se je po njenih besedah treba kar se da hitro odzvati. "Lastnike zasebnih gozdov pozivamo, naj pregledujejo gozdove in pravočasno sporočijo, da bi sanacija z vsemi postopki, ki so za to potrebni, lahko čim bolj nemoteno tekla," je dejala ministrica.
Gozd, dohodek za preživetje
Zakaj je bila posebna nevarnost napada lubadarja razglašena le za Koroško, kaj je tu drugače v primerjavi z drugimi regijami, smo vprašali Gradišnika, ki odgovarja, da bi bile na Koroškem posledice še hujše, saj je delež smreke v drevesni sestavi med največjimi v Sloveniji (skoraj 70-odstoten). Lastniki kmetij pridobivajo iz gozda pomemben vir dohodka za preživetje, zato vse naravne katastrofe ogrožajo njihov obstoj, še opozarja.
Prva večja naravna katastrofa, ki je prizadela gozdove na Koroškem, je bil žledolom leta 2014. Po podatkih ZGS je bilo treba posekati več kot 230.000 kubičnih metrov dreves, največ na območju občin Slovenj Gradec in Ravne. V naslednjih letih je nastala gradacije lubadarja, zaradi katere je bilo treba posekati več kot 240.000 kubičnih metrov smreke. Sledil je vetrolom leta 2017, posekali so skoraj 450.000 kubičnih metrov dreves. Močno so bili prizadeti gozdovi po celotni Koroški, razen v občini Mislinja.
Na Prevaljah osa zapredkarica
Leta 2009 so na območju Prevalj zabeležili pojav ose zapredkarice (prvič v Sloveniji), ki je marsikje v Evropi uničila večje površine gozdov. ZGS so skupaj s civilno zaščito, gasilci in lastniki gozdov učinkovito ukrepali, širjenje zapredkarice so omejili in preprečili nastanek večje škode.
