Koroški dom starostnikov (KDS) Črneče pri Dravogradu, ki je na Koroškem oral ledino na področju institucionalnega varstva, je zabeležil 40-letnico. V štirih desetletjih delovanja se je precej spremenil, ne zadovoljujejo več le osnovnih potreb stanovalcev, ampak jim nudijo precej več. Imajo tudi sodobno enoto v Slovenj Gradcu, skupaj z občino Ravne pa načrtujejo gradnjo modernega centra za trajnostno oskrbo, ki ne bo klasičen dom za starejše, temveč vzorčen primer, kako bo v prihodnje urejeno področje skrbi za starejše.
Dolgo niso našli lokacije
Enota na Ravnah bo po besedah direktorja KDS Srečka Mlačnika poudarila kaskadnost sistema: "To pomeni, da začnemo informirati uporabnike, izobraževati neformalne oskrbovalce in prostovoljce, nuditi pomoč na daljavo, telemedicino, omogočili bomo začasne namestitve, dnevni center, medgeneracijsko druženje in šele na koncu institucionalno varstvo." KDS Črneče ima sicer na Koroškem najdaljšo tradicijo. Kot zanimivost direktor navede, da od takratnih koroških občin nobena ni želela imeti doma v bližini. "Tudi v Dravogradu zanj dolgo niso našli lokacije, zato so ga umestili v Črneče, češ da ne bodo gledali ubožnih ljudi. Odmev ubožne bajte je bil premočan. Danes, 40 let kasneje, pa bi vsaka krajevna skupnost imela svoj dom. Čutim in vesel sem, da je KDS pomagal pri tej destigmatizaciji starosti in pri tem, da domovi nismo več bavbav, ampak smo institucije, ki omogočamo spodobno in varno staranje," pove Mlačnik.
Glede na prošnje za bivanje v domu je po oceni Srečka Mlačnika na Koroškem prostora še za en dom
Ni več čakanja, saj se vedno nekaj dogaja
Čakalna doba v domu v Črnečah je odvisna od tega, na kaj posameznik čaka. Če čaka samo na posteljo, je en mesec, če čaka na enoposteljno sobo, pol leta, pojasnjuje direktor KDS. Trudijo se, da bi se stanovalci v domu čim bolje počutili. Kot poudarjajo, to ni več pretežno zdravstvena ustanova, ampak so postali socialno-zdravstvena hiša, ki stanovalcem ponuja vrsto možnosti: prijateljske skupine, prireditve, izlete, piknike, interno TV ... Mlačnik: "V začetku so imeli stanovalci zajtrk in nego, potem so čakali, sledilo je kosilo in nega ter spet čakanje, zvečer večerja, nega in spanje. Spremenilo se je to, da v vmesnem obdobju ne čakajo, ampak se jim ves čas nekaj dogaja, tudi po njihovi željah."