V uvodni interaktivni razpravi so predstavili projekt. Foto: MMLS
Po zatišju, ko je tudi koronavirus doprinesel k prekinitvi izvedbe nekaterih že tradicionalnih dogodkov za mlade, je Marenberški mladinski lokalni svet (MMLS) začrtal poseben projekt, s katerim mladim v Radljah ob Dravi zagotavljajo strokovno pomoč. Prav čas covida-19 je izrisal potrebo po drugačnem pristopu, nam je razložila Neža Ternik v funkciji predsednice: "Če se ne bi zgodila korona, bi letos imeli super bogračijado in še kakšen koncert. Na kaj takega prej ne bi niti pomislili, pa čeprav je prioriteta splošno vsakodnevno počutje, kot pa da se imaš en dan fajn na bogračijadi. Nekoliko smo preklopili miselnost, da tu nismo samo za zabavo, ampak tudi za takšne stvari. Ta projekt je pomembnejši od vseh, ki smo jih pripravili do zdaj."
Neža Ternik in Martina Vajs Foto: Urška POLANC
Podatki NIJZ o stiskah, s katerimi se mladi soočajo v epidemiji, so zaskrbljujoči. Dobra polovica mladih, vključenih v raziskavo, namreč poroča o zmernih do resnih simptomih anksioznosti, depresije, zato se zdi nujno, da stiske prepoznavajo tudi v lokalnem okolju. "Odzvali smo se na to, kar se trenutno dogaja, razplet s koronavirusom in posledicami na mladih. Poslanstvo MMLS je, da nudimo, kar mladi potrebujejo, in jim pridemo naproti," je povedala. Pri snovanju in izvedbi projekta sodelujejo z domačinko Martino Vajs, magistrico psihoterapevtskih znanosti in geštalt psihoterapevtko, ki ima večletne izkušnje na področju individualne in skupinske psihoterapije. "Ker so terapevtske ure drage in za marsikoga nedosegljive, smo razmišljali predvsem v smeri, kako jih ponuditi vsem, ne samo tistim, ki si jih lahko privoščijo," je povedala Ternikova. Projekt so podprli Občina Radlje, Študentska organizacija Univerze v Mariboru in Klub koroških študentov, udeležba bo tako brezplačna.
Psihoterapija zahteva vložek
"Povečana potreba po pomoči je po celi Sloveniji, a le v Ljubljani in Mariboru je na voljo ogromno različnih pomoči, pri nas tega ni. Veliko mladih se je do zdaj odločilo za terapijo pri meni, a v obravnavo sem lahko vzela le tiste, ki so si to lahko privoščili. Preveč je takih, pri katerih žal ni šlo. Včasih lahko koga obravnavam pro bono, a tudi sama sem omejena s sredstvi, tako ne morem v nedogled. To so vseeno samoplačniške stvari, ki niso poceni. Zahtevajo svoj vložek - čas in denar. Ni mi bilo prijetno, ko sem vedela, da bi kakšnemu mlademu lahko pomagala le z majhnim številom ur, saj se hitro učijo in včasih potrebujejo samo malo 'pusha', a sem morala reči ne. To, da nas je zdaj občina podprla, se mi zdi zelo lepo. Zdaj se bom lahko vsaj na neki način odzvala. Name se obrača dosti mladih, tudi njihovih staršev, ki prepoznavajo stiske," nam je povedala Vajsova, ki samostojno dejavnost opravlja v zasebni psihoterapevtski ambulanti.
V Ljubljani in Mariboru je velika izbira pomoči, v manjših krajih ne
Neža Ternik in Martina Vajs Foto: Urška POLANC
Meni, da je korona po malem vplivala na vse, a predvsem pri mladih je ključen socialni stik, da se postavijo in ugotovijo, kdo so. Če tega ni, je zelo oteženo. Facebook in instagram nista nadomestilo. Temu pritrjuje 22-letna Neža Ternik: "Ob začetku korone se je zdelo, kot da situacija, ko so za nekaj časa obveljali le stiki na daljavo, preko spleta, za mlade, ki so že tako bolj vešči računalnika - imajo facebook, si lahko pišejo po različnih kanalih ... - ni problematična. Resda se lažje znajdemo in prilagodimo, a vseeno nam je dosti manjkalo: iti ven, na žur, se pogovarjati iz oči v oči ... Ni vse v tem, da si pišeš." Da to, ko kdo reče, da današnji mladini nič ne manjka, saj ima vsega še preveč, še daleč ne (z)drži, dodaja Vajsova. Opaža, da stiske še slabše prepoznavajo in priznavajo na podeželju, zato bo projekt uspešen že, če bodo vsaj malo razbili ta tabu.
Sodelujejo lahko anonimno
Več mesecev so se pripravljali na projekt, za katerega želijo, da bi se obnesel dolgoročno. Veliko dela so že opravili s postavitvijo spletne strani (www.mladiradlje.si). Omogočala jim bo dobro povezanost z uporabniki, ki bodo lahko ostali anonimni. Poskrbeli so tudi za dobro promocijo na vseh socialnih omrežjih, kjer dosegajo tudi mlade. Levji delež naloge pa je še pred njimi. Zavedajo se, da mladih ne bo enostavno pridobiti, vse skupaj bo dolgotrajen proces, ki ne bo nujno takoj obrodil sadov. Povezali so se tudi že z nekaterimi šolami, želijo si namreč sodelovati s tamkajšnjimi socialnimi delavkami, ki bi jim lahko pomagale pri tem, da se komu individualno približajo.
V uvodni interaktivni razpravi so predstavili projekt. Foto: MMLS
Uvodni program z nekaj delavnicami te dni že poteka, kasneje pa se želijo konkretneje prilagoditi potrebam. Vsak, ki se bo registriral na spletni strani, bo lahko dostopal do vsebin, posnetkov, člankov in si tako že sam nekoliko pomagal. To bo anonimno, pri tem se ne bo treba izpostaviti. "Nekatere dejavnosti bodo preko spleta, imamo pa tudi nekaj idej, kako bi lahko izpeljali sodelovanje na delavnicah pod psevdonimom. Radi bi jim ponudili različne možnosti in oblike pomoči. Če imamo vaje za sproščanje, lahko to naredijo doma, njihovemu sosedu ali kolegu pa ni treba vedeti, da so sodelovali. Individualno bodo na voljo psihoterapije, delavnice pa so zasnovane na način, da z nami in drugimi delijo toliko, kolikor želijo. Namenjene so vsem, ki želijo dobiti psihoedukacijo, vpogled v to delo, podpreti druge, se naučiti poslušati drugega," je še povedala Vajsova.