Nov poskus regionalizacije Slovenije zdaj preko knjižnic?

Svet koroške regije nasprotuje predlaganim spremembam mreže osrednjih območnih knjižnic. Kot je zapisano v novem pravilniku, naj bi se Koroški osrednji knjižnici (KOK) Ravne na Koroškem dodali Knjižnica Velenje in Osrednja knjižnica Mozirje, odvzela pa Knjižnica Radlje ob Dravi. Koroški župani so na ministrstvo za kulturo že poslali zahtevo, da se pri KOK Ravne ničesar ne odvzame ali doda. Predsednica sveta koroške regije in črnjanska županja Romana Lesjak je do predlagane spremembe mreže območnih knjižnic kritična. Meni namreč, da bi to lahko nakazovalo mejo potencialnih pokrajin. "To vidim kot poskus regionalizacije. Predlogu stroke, da se Koroška poveže v skupno pokrajino s Šaleško, že ves čas ostro nasprotujemo," spomni Lesjakova.

Kaj bo z domoznansko dejavnostjo

Tudi direktorica KOK Irena Oder se s predlaganimi spremembami ne strinja. Na ministrstvo za kulturo so tudi že poslali svoje pripombe in argumente na predlagan pravilnik. "Po zdaj veljavnem pravilniku KOK s svojo dejavnostjo pokriva območje vseh dvanajstih občin, kjer delujejo štiri knjižnice, poleg ravenske še knjižnice v Slovenj Gradcu, Dravogradu in Radljah ob Dravi. Zlasti problem je domoznanska dejavnost, ki jo opravljamo za celotno regijo. To spreminjati se nam s strokovnega vidika ne zdi sprejemljivo," pravi Odrova, ki strokovnih razlogov, zakaj se je pojavil predlog glede spreminjanja mreže, ne pozna. Meni, da je mogoče v ozadju želja, da bi država z novo ureditvijo področja, ki jih pokrivajo posamezne območne knjižnice, bolj enakomerno porazdelila glede na število prebivalcev. "Dokler se politiki ne dogovorijo glede regionalizacije Slovenije, ne vidim razloga, zakaj bi spreminjali območja knjižnic," še dodaja Odrova. Tudi Slavica Potnik, direktorica Knjižnice Radlje ob Dravi, ki bi jo priključili k Mariborski knjižnici, pravi, da bi bilo to preuranjeno: "Če bi se kdaj sprejela regionalizacija Slovenje in bi se območja generalno spremenila, bi bila ta sprememba mogoče smiselna. Za nas pa zdaj ni sprejemljiva. Koroško območje s KOK zelo dobro deluje, opravlja tiste naloge, ki jih sami ne moremo (na primer domoznanska dejavnost). Pretrgala bi se kontinuiteta nekaterih nalog, zlasti domoznanskih, zato bi lahko nastala siva območja s tega področja."

Vlado Vrbič, direktor knjižnice Velenje, ki bi jo dodali KOK, je prepričan, da ni vsebinskih in procesnih argumentov za oblikovanje tako imenovanega koroškega območja. "Gravitacijsko območje območne Knjižnice Velenje je preko 45 tisoč uporabnikov, območne KOK pa le okoli 25 tisoč. Knjižnica Velenje ne more pristati na podrejen položaj na koroškem območju. Poleg tega je domoznanska dejavnost s štirimi zaposlenimi pri nas zelo razvita in temelji na širšem celjskem področju," pravi Vrbič. Dodaten argument je še, da predvideno koroško območje ni geografsko zaokroženo, saj Šaleška dolina in Zgornja Savinjska dolina nikoli nista bili del Koroške.

48 pisnih pripomb na predlog pravilnika

Kot je zapisano na spletni strani ministrstva, v predlaganem pravilniku o pogojih za izvajanje knjižnične javne službe, ki je bil v javni obravnavi do 4. septembra letos, na novo opredeljujejo pogoje za izvajanje knjižnične javne službe: za splošne, visokošolske in specialne knjižnice ter nacionalno knjižnico. Z njim želijo zagotoviti boljše pogoje za splošno dostopnost knjižnične javne službe in nadaljnji razvoj knjižnične dejavnosti splošnih, visokošolskih in specialnih knjižnic ter zagotoviti vsaj minimalne pogoje za delovanje in nadaljnji razvoj nacionalne knjižnice. Pri ministrstvu pojasnjujejo, da bodo pripombo, ki je prišla s Koroškega, preučili, jo primerjali z drugimi pripombami in v sodelovanju s stroko predlog določb uskladili.

Na objavljeni predlog novega pravilnika je sicer pisne pripombe podalo 48 različnih subjektov (knjižnice, stanovsko združenje, občine oziroma reprezentativna združenja občin, sindikalne organizacije, univerze, samoupravne narodnostne skupnosti in posamezniki), ki jih doslej še niso uspeli temeljito pregledati oziroma proučiti. Obravnavale jih bodo strokovne skupine, ki so sodelovale pri pripravi predloga novega pravilnika. Predvidoma bo sledila obravnava predloga po strokovnih vsebinskih področjih, tako usklajeni predlog bo v nadaljevanju obravnaval Nacionalni svet za knjižnično dejavnost. V strokovnih krogih usklajeni predlog pravilnika bodo posredovali v medresorsko usklajevanje. Ocenjujejo, da predloga novega pravilnika ne bo mogoče uveljaviti pred letom 2022.