Urška Polanc
Prehajanje na enoten sistem aktiviranja izvajalcev nujne medicinske pomoči (NMP), h kateremu s prvim marcem pristopa tudi Zdravstveno reševalni center Koroške (ZRCK), prebivalcem koroške regije ne prinaša dosti sprememb. Ko potrebujejo nujno medicinsko pomoč, morajo vedno poklicati številko 112. Na Ravnah, v Mežiški dolini in Slovenj Gradcu je to veljalo že zdaj, je povedala direktorica ZRCK Marijana Kašnik, a ne v Dravski dolini oziroma na območju upravne enote Radlje, kjer so uporabniki zelo pogosto klicali kar v dežurno službo. V tem primeru so, če je bil zdravnik odsoten, situacijo najprej pojasnili medicinski sestri, nato, ko je ta klic vezala ZRCK, so morali vse še enkrat ponoviti. Zdaj bo klic sprejel operater in ga takoj vezal dispečerskemu centru zdravstva v Mariboru, sprejel ga bo zdravstveni dispečer, ki bo na podlagi podatka takoj aktiviral enote. "Ob tem dispečerska služba ZRCK ostaja, spremenila se bosta samo urnik dela in naročanje nenujnih reševalnih prevozov, ostaja tudi enaka mreža, število mobilnih enot in tudi lokacija izhodiščne," je poudarila direktorica in dodala, da se spreminja le odgovornost enih in drugih.
Že zdaj si pomagajo med sabo
"Najpomembnejši cilj dispečerske službe zdravstva je, da bodo z enotnim sistemom aktivacije aktivirali najbližjo in najbolj ustrezno ekipo - ne glede na občinske meje. To za našo regijo ni novost, tako delamo že vrsto let. Solidarnostni sistem delovanja, da posreduje najbližja in najustreznejša enota ne glede na občinske meje, je za našo regijo nujen," je pojasnila direktorica. Kot izhaja iz njihovega poročila za lani, sta zaradi sočasnih intervencij na območju Mežiske doline posredovali enoti iz Slovenj Gradca. "V času klica nismo imeli nobene proste ekipe, dve enoti nista bili na voljo - ena je bila zaradi intervencije v Mariboru, druga pa v Koprivni. Aktivirali smo ekipo iz Slovenj Gradca, ki je bila najbližje. To se je v lanskem letu zgodilo 336-krat. Tudi v Mislinjski dolini se je to zgodilo, pa smo mi priskočili - malo manj kot dvestokrat. Na letnem nivoju je približno deset do 15 odstotkov intervencij, ko je nujno, da si pomagamo med sabo, torej izven občinskih mej, vse skupaj je bilo lani takih intervencij kar 699, kar je zelo veliko. Ta princip je nam torej domač," je razložila.
Boljše delovne razmere in vez med regijami
Novi sistem prinaša veliko boljše delovne razmere za dispečerje, je povedala direktorica. "Imajo dobro informacijsko-komunikacijsko tehnologijo, ki jim pomaga triažirati ta klic, da lahko ustrezno aktivirajo ekipo. Pomembno je, da sta povezana dispečerski center Maribora in Ljubljane, saj, če bi prišlo v Mariboru, na našem delu, do 'masovke', bi se lahko klici vezali v Ljubljano," je razložila. Prednost vidi tudi v tem, da imajo dva centra, dve enoti, ena je sprejemna, druga oddajna: "Nivo je lahko verjetno boljši, kot pa če dela samo ena oseba." Za Koroško pa največjo prednost vidi v robnih regijskih problemih. "Če se intervencija zgodi na lokaciji, ki je bližje v Velenju in smo zdaj vsi pod enotnim sistemom, padejo ne samo občinske meje, temveč tudi regijske. Dispečer namreč vidi, da je najbližja enota velenjska, če je prosta, je lahko na lokaciji prej. Pred tem nismo imeli dosega med regijami, zdaj pa bo to vzpostavljeno. Kar je pomembno tudi ob izrednih nesrečah, dispečerski center lahko iz ene regije napoti proste ekipe za pomoč bolj nadzirano." Novi sistem prinaša nekaj sprememb v organizaciji dispečerske službe ZRCK, zdaj bo sprejemala le naročila za nenujne prevoze, ki jih ZRCK tudi izvaja in jih bo še naprej. Trije zaposleni v dispečerskem centru ZRCK pa bodo po novem prešli na področje nenujnih prevozov. Spreminja se tudi odgovornost, saj ZRCK po novem ne bo odgovoren za dogajanje v času pred aktivacijo ekip NMP.
